|
Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji ''Svit'' je objavil kratke pripovedi ''Vrnitev'', ''Oči so ugasnile'' in ''Bele pike''.
V reviji ''Beseda'' je objavil pripovedi ''Beli šal'', ''Človek in senca'', ''Mož v mesecu'', v ''Reviji 57'' pa pripoved ''Živali bežijo'', ki so bili ponovno objavljeni v izboru novel ''Človek in senca''. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu [[1954]]/[[1955|55]] je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj [[Zahodni svet|Zahoda]] nastopil proti prenovljenemu [[realizem|realizmu]] v slovenski književnosti. V delihRazvijal je tako že od začetka razvijal izhodišča svoje življenjske filozofijefilozofijo, v kateriki išče smisel človeškega bivanja.
=== Proza ===
Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno [[eksistencializem|eksistencialistično]] [[filozofija|filozofijo]], za njihznačilne so značilne tudi poudarjene [[groteska|groteskne]] prvine. Avtor raziskuje človeškodve resničnostdimenziji človeškega življenja, [[ljubezen]], in [[smrt]]. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi [[norma]]mi skrivajo v svojem svetu domišljije. Prikazuje življenje ljudi zunaj meščanske urejene družbe. Literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt.
BožičUvajal je uvajal nove tipe slovenskega romana od eksistencialističnega (''[[Izven]]'', ''[[Na robu zemlje]]'') do absurdistično [[Nadrealizem|nadrealističnega]] (''[[Zemlja]]'').
=== Dramatika ===
Peter Božič je eden glavnih predstavnikov [[absurdna drama|absurdnedrame dramatikeabsurda]] v sodobni slovenski književnosti. Njegove igre se zgledujejo po angleški in francoski sodobni drami. Tako kot [[Samuel Beckett]] ali [[Eugène Ionesco]] jih je tudi on napisal v obliki grotesk. V svojih delihPribližuje se približuje tudi [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Njegova dramatika je doživela vsaj tri faze razvoja: zgodnjo absurdno (''Vojaka Jošta ni''), [[Ludizem|ludistično]]-[[Reizem|reistično]] in zadnjo, ki je notranje najbolj raznorodna.
Božičeve igreIgre so večinoma kratke enodejankeeno- ali dvodejanke, ki se odvijajo v abstraktnem času in prostoru. OpisujejoUprizarjajo nenavadno, nelogično, izkrivljeno dogajanje. Pisatelj tako kot v proznih delih tudi v dramah v središče postavlja ljudi z roba življenja. Njihove usode so dodatno obarvane z absurdom in grotesko, odtujenostjo, nemočjo in tragiko. Njihovo govorjenje je le navidez nepovezano, pomendialog njihovega bivanja paoseb je Božičuna izhodiščnavidez točka za odkrivanje vprašanj o smislu [[življenje|življenja]]nepovezan.
V svojih dramskih delih premagujesmeši malomeščansko miselnost in [[morala|moralonemoralo]]., Svets njegovihčimer igeropozarja jena takokonflikt polnposameznika nasprotij,s nesmislov,samim nemoralnosti.sabo Sin tem opozarja na položaj človekaokolico v meščanski [[družba|družbi]], kjer je popredmeten, odtrgan od svojega bistva, odtujen od drugih ljudi.
=== Bibliografija ===
==== Romani ====
* ''[[Izven]]: Roman'', ([[1963]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2183937}}
* ''[[Na robu zemlje]]: Roman'', ([[1968]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2730760}}
* ''[[Jaz sem ubil Anito]]'', ([[1972]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=811038}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRMENFM6/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25]
| 