Peter Božič: Razlika med redakcijama

dodanih 195 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
m
Njegov oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Mati mu je zgodaj umrla in oče se je ponovno poročil.<ref>[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ ''Zadnji intervju Petra Božiča]. Pridobljeno 17. 3. 2014.</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Maribor]]u. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil z družino izseljen v [[Vroclav]], kjer je nadaljeval šolanje na gimnaziji, potem pa v [[Freiburg]] pri [[Dresden|Dresdnu]], kjer je februarja 1945 doživel strahotno [[Bombardiranje Dresdena|bombardiranje]] in požig mesta. Veliko dni je preživel v nemških [[Zaklonišče|zakloniščih]] in [[bunker]]jih. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je sodeloval v dramski skupini in prijateljeval z avtorji ilegalnega glasila ''Iskanja'' (mdr. [[Polde Bibič]], [[Jože Pučnik]], [[Marjan Belina]]),<ref>[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ ''Zadnji intervju Petra Božiča]. Pridobljeno 17. 3. 2014.</ref> zaradi česar je bil leta 1951 obsojen zaradi protidržavnega delovanja in dobil petletno prepoved šolanja, a so kazen leto pozneje črtali.
 
V Ljubljani je naprej študiral [[gozdarstvo]], nato [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Študija ni dokončal. Preživljal se je s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot laborant v [[Polje|Polju]], knjižničar na [[Jesenice|Jesenicah]] in učitelj v [[Krvava Peč|Krvavi Peči]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) ter na Ministrstvu za kulturo. Objavljati je začel v mariborski dijaški reviji ''[[Svit]]''. Urejal je reviji ''[[Mentor (literarna revija)|Mentor]]'' in ''[[Maske (revija)|Maske]]'', sodeloval je še pri revijah t. i. [[Kritična generacija|kritične generacije]] ''[[Revija Beseda|Beseda]]'', ''[[Revija 57|Revija 57]]'' in ''[[Revija Perspektive|Perspektivah]]'' in z ekipo eksperimentalnega [[Gledališče Pekarna|Gledališčagledališča Pekarna]]. Do ukinitve [[Oder 57|Odra 57]] je bil najbolj radikalen dramatik svoje generacije.
 
Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član [[DEMOS|DEMOS-a]], kasneje [[LDS|LDS-a]]. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik, predsednik Odbora MS MOL za kulturo in raziskovalno dejavnost, predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|MS MOL]], član sveta [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] idr.<ref>[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/85045/detail.html Razstava portretov Petra Božiča]. ''Mestna občina Ljubljana''. Pridobljeno 17. 3. 2014.</ref>
 
=== Izbrana bibliografija ===
==== Prozna delaRomani ====
 
* ''[[Izven]]: Roman'', ([[1963]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2183937}}
{{wikivir-avtor}}
* Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996.
* MatjažHelga HočevarGlušič: Bibliografija Petra Božiča. ''PeterSlovenska Božič:pripovedna Izven,proza Jazv semdrugi ubilpolovici Anitodvajsetega stoletja''. Ljubljana,: MladinskaSlovenska knjiga:matica, 2002. 199–205.
* PetraMatjaž VidaliHočevar: Prozni opusBibliografija Petra Božiča – Dosleden v svojem niču. ''Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito''. Ljubljana:, Mladinska knjiga,: 2002. 259–301.
* Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču. ''Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 227–258.
* Silvija Borovnik: ''Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja''. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. 95–97.
* Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. ''Peter Božič: Šumi''. Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009. 59–78.
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki''. Ljubljana: Karantanija, 2011. 109–111.
 
==Zunanje povezave==
45

urejanj