Črno morje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 4:
Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1150 [[kilometer|km]], od severa proti jugu pa 600 km. Njegova površina je [[1 E11 m²|422.000]] [[kvadratni kilometer|km²]], največja globina pa 2210 m. Kljub pritoku številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnjester]], [[Dnjeper]] in [[Don]], ki letno prispevajo 320 km³ [[voda|vode]], ima Črno morje negativno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] presega pritok. Zato skozi Bospor letno priteče 200 km³ vode iz Sredozemskega morja.
[[
Pomembna [[mesto|mesta]] ob [[obala|obali]] so: [[Istanbul]] (tudi [[Carigrad]], nekdaj [[Konstantinopel]] in [[Istanbul|Bizanc]]), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]].
Vrstica 18:
Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in vrsta [[glavoči|glavoča]] ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivne drugje.
== Izkoriščanje ==
[[slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]]
Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji.
Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013}}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji.
== Zgodovina ==
| |||