Črno morje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 146 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q166 |
+ |
||
Vrstica 1:
[[Slika:
'''Čŕno mórje''' ([[ruščina|rusko]] ''Чёрное море'', [[ukrajinščina|ukrajinsko]] ''Чорне море'', [[turščina|turško]] ''Karadeniz'', [[romunščina|romunsko]] ''Marea Neagră'', [[bolgarščina|bolgarsko]] ''Черно море'') je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Mala Azija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje vsega 660 [[meter|m]] široka [[bospor]]ska [[morska ožina]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]].
Vrstica 10 ⟶ 9:
== Hidrografija ==
[[slika:Black sea catchment map.png|thumb|[[Povodje]] Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]]
Črno morje je največji anoksični (brez vsebnosti [[kisik]]a) morski sistem. To je po eni strani posledica njegove velike globine, po drugi strani pa zaradi številnih sladkovodnih pritokov majhne [[slanost]]i (18 [[promil|‰]]) in s tem manjše [[gostota|gostote]] vode na gladini. Mešanje [[sladka voda|sladke]] in [[morska voda|morske vode]] je tako omejena na vrhnjo 100–150 m debelo plast. Pod to mejo, imenovano [[piknoklina]], se voda praktično ne meša in se izmenja v povprečju enkrat v tisoč letih. Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e (SO<sub>4</sub><sup>2-</sup>) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>). Ta mešanica plinov je izjemno strupena, za človeka bi bil en poln vdih smrtonosen. Zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu.
Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]].
== Ekologija ==
== Črno morje in vesoljni potop ==▼
Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst.
Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in vrsta [[glavoči|glavoča]] ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivne drugje.
Leta [[1997]] sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta [[5600 pr. n. št.]] prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju preliko prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta:▼
== Zgodovina ==
Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Colchis]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta.▼
▲=== Črno morje in vesoljni potop ===
▲Leta
[[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]]
: »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj ([[1 E10 m³|42 km³]]) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel
Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000 km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu.
Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[
== Sklici in opombe ==
▲Morski [[arheolog]] Robert Ballard, je potrdil teorijo Ryana in Pitmana s tem, da je ob turški črnomorski obali poiskal nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale.
{{Sklici}}
== Viri ==
▲Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Colchis]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta.
* William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}}
{{wikislovar}}
* [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj]
{{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}}
{{zvezdica}}▼
▲{{zvezdica}}
[[Kategorija:Morja]]▼
[[Kategorija:Geografija Evrope]]▼
[[Kategorija:Črno morje|*]]
[[Kategorija:Geografija Azije]]
▲[[Kategorija:Geografija Evrope]]
▲[[Kategorija:Morja]]
| |||