Šlezijske vojne: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pandrej (pogovor | prispevki)
Vrstica 30:
S podporo Velike Britanije si je Marija Terezija pridobila prednost v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]]. Ko je poleti 1744 avstrijska vojska pod [[Karel Aleksander Lotarinški|Karlom Lotarinškim]] vdrla v [[Alzacija|Alzacijo]], in se bližala [[Strasbourg]]u, je Friderik, ki se je ustrašil za svoje šlezijske pridobitve, ponovno kršil mir, vdrl v slabo varovano Češko in 19. septembra po kratkem obleganju zasedel Prago. Avstrijci so iz Alzacije poklicali vojsko Karla Lotarinškega; ta se je na Češkem združila z vojsko [[Saška (volilna kneževina)|Saške]], ki je konec leta 1743 prešla na avstrijsko stran. Po nasvetih feldmaršala [[Otto Ferdinand von Abensperg-Traun|grofa von Trauna]] sta se vojski izogibali direktnemu spopadu s prusko vojsko; s spretnim manevriranjem in napadanjem oskrbovalnih poti Prusov, ki so jih pestile lakota in bolezni, sta Friderika II. prisilili, da se je sredi zime umaknil v Šlezijo in pri tem izgubil velik del prateža in težko topništvo.
 
[[slika:Hohenfriedeberg. - Attack. of. Prussian. Infantry. - 1745.jpg|thumb|''Pruski napad pri Hohenfriedbergu''. Carl Röchling (1855-1920)]]
Naslednje leto je Karel Lotarinški na čelu avstrijsko-saške vojske s 63.000 možmi in 120 topovi<ref name="Vojna366"/> začel ofenzivo za osvojitev Šlezije. Ko je, slabo obveščen o položaju nasprotnika, prodiral preko zahodnih [[Sudeti|Sudetov]], ga je [[Bitka pri Hohenfriedbergu|pri Hohenfriedbergu]] 4. junija ob zori z napadom presenetil Friderik II. in ga odločilno premagal. Avstrijska in saška vojska sta se umaknili za reki [[Laba]] in [[Orlice (češka reka)|Orlice]]; Prusi so jim počasi sledili in se utrdili na položajih nasproti njim. Po dveh mesecih lažjih spopadov, pri katerih so bili Avstrijci spretnejši, so se Prusi umaknili bliže Sudetom v vojaški tabor pri Studencu (danes del mesta [[Trutnov]]). Poskus Karla Lotarinškega, da napade neprevidno postavljeni pruski tabor, je 30. septembra pripeljal do [[Bitka pri Sooru|bitke pri Sooru]], v kateri je Friderik ponovno porazil za polovico večjo avstrijsko-saško vojsko. Kljub zmagi pa se je zaradi preskrbovalnih težav umaknil v Šlezijo. Večina saških čet se je vrnila na Saško v bližino [[Leipzig]]a (poveljnik saški feldmaršal grof [[Friderik Avgust Rutowsky]]), kjer so jim nasproti, pri mestu [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]], stale pruske čete kneza von Dessaua.