Çatalhöyük: Razlika med redakcijama

Çatal Höyük (Turška izgovorjava: [tʃaˈtaɫhøjyc; ''çatal'' je turško "vilice", ''höyük'' pa "grič") ) je arheološko nahajališče [[Neolitik|neolititskega]] naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya - starodavni Iconium) iz okoli 7400 - 5200 pr. n. št. To je največje in najbolje ohranjeno neolitsko nahajališče, ki so ga doslej našli. V juliju 2012 je bil, kot edinstven primer evolucije družbe in kulture tekom prilagoditve človeka staroselskemu načinu življenja, vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].<ref>http://globalheritagefund.org/onthewire/blog/catalhoyuk_world_heritage_list Çatalhöyük added to UNESCO World Heritage List Global Heritage Fund blog article</ref>

To je razdobjeobdobje ko je predkeramična faza neopazno prešla v keramično. Naselje se je nahajalo med dvema gričema, na površini okoli 170 000 m². V njem je živelo okoli 5.000 prebivalcev. Višji vzhodni grič vsebuje dokaze 18 nivojev neolitskih naselij od 7400 - 6200 pr. n. št., v zahodnem griču pa so najdeni dokazi kulturne evolucije tekom bakrene doba od 6200 - 5200 pr. n. št.

Naselje je največji razcvet doživelo med 6250 in 5400 pr. n. št. Ljudje so živeli v kvadratnih hišah površine 25 m². Ni bilo ulic in hiše so bile nagrmadene ena na drugo, vstopalo se je preko strehe (terase), na kateri so se odvijala tudi vsakodnevna opravila. Pod in zidovi so bili obloženi z ilovico. PrisutniPrisotni so tudi močni religiozni simboli, ki kažejo na borbo svetlobe in teme. Na zidovih so bile naslikane in vrezane glave bikov in drugi prizori (lovski prizori, človeška bitja ki jih razlagajo kot prikaz bogov).

Lokacijo je prvič izkopaval [[James Mellaart]] leta 1958. Kasneje je vodil ekipo, ki je izkopavala štiri sezone med letoma 1961 in 1965.<ref>J. Mellaart, Excavations at Çatal Hüyük, first preliminary report: 1961. Anatolian Studies, 1962</ref> Ta izkopavanja so odkrila, da je bil ta del [[Anatolija|Anatolije]] center napredne kulture v neolitiku. Mellaart je bil iz Turčije pregnan zaradi njegove vpletenosti v afero Dorak, v kateri je objavil načrte o domnevno pomembnih artefaktih[[artefakt]]ih iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]], ki so kasneje izginili.<ref>Kenneth Pearson and Patricia Connor, The Dorak affair, New York, Atheneum, 1968</ref>

Po tem škandalu je delo zastalo do leta 1993, ko se je začelo raziskovati pod vodstvom [[Ian Hodder|Iana HodderjaHodder]]ja nato pa Univerza iz Cambridgeja[[Cambridge]]ja. <ref>I. Hodder, Çatalhöyük, Anatolian Archaeology, 1998</ref> Te raziskave so med najbolj ambicioznimi projekti izkopavanj. Poleg obsežne uporabe arheološke znanosti, so uporabljali psihološke in umetniške interpretacije simbolike stenskih poslikav. Hodder, nekdanji učenec Mellaarta, je izbral mesto kot prvi test "resničnega sveta", njegove takratne kontroverzne teorije post-procesne [[Arheologija|arheologije]].

Od leta 2012 je vodil mednarodno skupino konservatorjev [[Ashley Morgan Lingle]], ki prihajajo iz Univerze v Cardiffu[[Cardiff]]u in University College [[London]].

Število prebivalcev v vzhodnem griču je bil ocenjen na do 10.000 ljudi, vendar se je populacija verjetno spreminjala skozi zgodovino skupnosti. Povprečno število prebivalcev naj bi bilo med 50005.000 do 80008.000. Prebivalci so živeli v iz blata zidanih stanovanjskih hišah, ki so bile skupaj nagnetene v aglutinskem način. Med stanovanji, ki so bila nagnetena v satja kot labirint, ni bilo nobene pešpoti ali ceste. V hiše so dostopali skozi luknje v stropu, z lestvami in stopnicmi. Na strehah so bile dejansko ulice. Stropne odprtine so služile tudi kot edini vir prezračevanja, ki je omogočal odvod dima iz odprtega ognjišča in peči.

Človeške ostanke so našli v jamah pod tlemi, in še posebej pod dimniki, znotraj pod glavnimi prostori in pod posteljami. V nekaterih primerih so bili grobovi odprti in glave odstranjene od [[Okostje|okostja]]. Te glave so morda uporabljali v obredih. Nekatere lobanje so bile ometane in pobarvane z oker barvo, da bi poustvarili obraze, podobno kot na neolitskih lokacijah v [[Sirija|Siriji]] in Jerihu[[Jeriho|Jerih]]u.

[[Freska|Freske]] in figurice so našli po celotnem naselju, na notranjih in zunanjih stenah. Značilne glinene figurice žensk, predvsem sedeče ženske so našli v zgornjih ravneh mesta. Čeprav niso prepoznali nobenega templja, grobovi, freske in figurice kažejo, da so imeli ljudje Çatal Höyüka religijo bogato s simboli. Sobe z koncentracijo teh predmetov so bilabile morda svetišča ali javne površine za srečanja. Prevladujoče podobe so moškemoški z erekcijo, lovskihlovski prizori, rdeče podobe izumrlega [[Aurochs]] (divje govedo), jelenov[[jelen]]ov in jastrebi[[jastreb]]i. Na stenah so bili vklesani tudi reliefi[[Relief (umetnost)|relief]]i.

Živina, predvsem govedo so bili naslikani na stenah. Slikanje vasi z dvema gorskima vrhovoma Hasan Dag v ozadju so pogosta na najstarejših slojih in predstavlja prvo [[krajinsko slikarstvo]]. Vendar pa si nekateri arheologi te poslikave različno razlagajo.

Çatal Höyük ni imel nobenih očitnih družbenih razredov, doslej niso našli nobene hiše z izrazitimi značilnostmi hirearhije ali vere. Najnovejše raziskave kažejo tudi malo socialnega razlikovanja glede na spol, moški in ženske so se enako prehranjevali in zdi se, da imajoso imeli enak družbeni status, kar je običajno v paleolitskih kulturah.<ref> Leften Stavros Stavrianos (1991). A Global History from Prehistory to the Present. New Jersey, USA: Prentice Hall. ISBN 0-13-357005-3</ref>,<ref>R Dale Gutrie (2005). The Nature of Paleolithic art. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-31126-0</ref>

V višjih stopnjah nahajališča postane jasno, da so ljudje Çatal Höyüka poznali kmetijstvo in udomačitev živali. ŽenskiŽenske figurice so v posodah, ki so jih uporabljali za skladiščenje žit, kot sta [[pšenica]] in [[ječmen]]. Domnevajo da so figurice božanstvo, ki varuje žito. Gojili so [[grah]], mandlje[[Mandljevec|mandlj]]e, [[Pistacija|pistacije]] in [[sadje]]. [[Domača ovca|Ovce]] so že bile udomačene in dokazi kažejo na začetek udomačitve goveda[[Domače govedo|goved]]a. Vendar pa je bil lov še vedno glavni vir hrane za skupnost. [[Lončarstvo]] in orodje iz obsidiana[[obsidian]]a je bila velika industrija; orodje iz obsidiana so verjetno uporabljali in z njim trgovali tudi za elemente, kot so mediteranske morske školjke in kremen iz Sirije.