Iztok Osojnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnitev informacij |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
'''
Ustanovil je več umetniških gibanj, med njimi
Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] pod vodstvom literarnega zgodovinarja in filozofa [[Dušan Pirjevec|Dušana Pirjevca]]. Še prej je začel študirati [[arheologija|arheologijo]], a se je nato prepisal na primerjalno književnost. Med študijem je s pesnikom [[Jure Detela|Juretom Detelo]] in sociologom [[Iztok Saksida|Iztokom Saksido]] sodeloval pri izdaji dela ''Podrealistični manifest'' leta 1979, kasneje pa je bil tudi član avantgardnega združenja ''Pisarna Aleph''. Veliko je prepotoval; [[Evropa|Evropo]], del [[Indija|Indije]] ter [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Med letom 1980 in 1982 je nadaljeval s podiplomskim študijem na Kansai Gaidai Univerzi v Osaki na Japonskem. Leta 2011 pa je doktoriral iz zgodovinske antropologije na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]]. Leta 2000 je sodeloval pri seminarju Cambridge Seminar on Contemporary English Writers, 2001 pa na [[Goethe Institut|Goethejevem inštitutu]] v Berlinu.V času študija je skupaj s Iztokom Saksido in [[Andrej Rozman|Andrejem Rozmanom]] ustanovil bend - Papa Kinjal. Osojnik je igral kitaro in pozavno. Med letoma 2002 in 2003 je obiskal ZDA s
Izdal je 27 avtorskih knjig poezije (nazadnje ''Asterisk''), dve zbirki esejev in študij, pet romanov ter znanstveno monografijo ''Somrak suverenosti''. Za svoja dela je prejel kar nekaj tujih in domačih nagrad; tuje nagrade: [[mednarodna literarna nagrada KONS]], ''italijanska nagrada Benečije-Julijske krajine za poezijo'', ''Lucićeva nagrada''; slovenske nagrade: [[Jenkova nagrada]], [[Župančičeva nagrada]], [[Veronikina nagrada]]. Njegove pesmi so bile prevedene v angleščino, češčino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, nemščino, hebrejščino, makedonščino, malajščino, litovščino, poljščino, portugalščino in romunščino.
|