Juda Iškarijot: razlika med redakcijama

dodanih 491 zlogov ,  pred 7 leti
m
(+)
== Izdajstvo Jezusa ==
 
Zgodba o Judovi izdaji je opisana v vseh štirih kanoničnih [[evangelij]]ih. Duhovniki so že dlje časa iskali priložnosti, da bi prijeli Jezusa, saj so sklenili, da ga usmrtijo. Tudi [[Lazar]]ja, ki ga je Jezus obudil, so hoteli ubiti, saj se je zaradi njega veliko Judov spreobrnilo k Jezusu. Za Jezusom so izdali celo tiralico ({{Bibl|Jn 11,57}}). Juda je torej šel k velikemu duhovniku [[Kajfa|Jožefu Kajfi]] in ta se ga je zelo razveselil. Za plačilo mu je dal 30 srebrnikov, to je [[denarij]]ev, ''ceno ocenjenega, ki so ga ocenili nekateri Izraelovi sinovi'' ({{Bibl|Mt 27,9}}, glej tudi {{Bibl|Zah 11,11-12}}). En srebrnik je bila navadna dnevna plača, torej jih je bilo 30 višina mesečne plače. To vrednost so določili glede na {{Bibl|2 Mz 21,32}}, kjer piše, da če vol pobije hlapca ali deklo, mora gospodar vola plačati gospodarju hlapca ali dekle 30 srebrnih [[Šekel|šeklov]]. S tem so pokazali, kako vestno se držijo Mojzesove Postave, pa tudi, da so Jezusa obravnavali kot hlapca, ki bo ubit. Za primerjavo velikosti plačila navedimo še dogodek, ki se je zgodil ''šest dni pred pasho''. Žena, ki ji je bilo ime Marija, je v [[Betanija|Betaniji]] mazilila Jezusa z dragocenim oljem, na kar je Juda komentiral: ''»Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in té dali ubogim?«'' Evangelist Janez pristavi, da ''tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak ker je bil [[tat]]; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo'' ({{Bibl|Jn 12,1-8}}). Tristo denarijev je torej desetmesečna plača oziroma, lahko bi rekli kar celoletna plača. Juda je bil torej pripravljen za olje, s katerim je bil Jezus maziljen, iztržiti desetkrat več kot za Jezusa samega. PoŠe prejemudrugo tridesetihprimerjavo srebrnikovpa nam ponuja zgodba o pomnožitvi kruha pet tisočim možem. V njej Jezus Filipu zaupa svojo skrb zaradi lačne množice. Filip v stiski predlaga, da bi za dvesto denarijev kupili kruha, a to bi bilo dosti premalo za nahraniti takšno množico ({{Bibl|Jn 6}}). Dvesto denarijev je bil torej celotni takratni "proračun", s katerim so razpolagali Jezus in dvanajsteri apostoli. Naposled je Juda po prejemu tridesetih srebrnikov začel iskati priložnost, na kak način bi Jezusa izročil.
 
Po [[Zadnja večerja|zadnji večerji]] je Jezus odšel z enajsterimi molit na vrt [[Getsemani]] pod [[Oljska gora|Oljsko goro]]. Juda pa je medtem šel iskat vojake in hlapce velikega duhovnika in jih pripeljal k Jezusu. Juda je Jezusa poljubil, saj je bil dogovorjen, da bo tako pokazal, koga naj aretirajo. Judje se načeloma niso poljubljali pri pozdravu, razen, če se že dolgo niso videli. So pa učenci poljubljali svoje učitelje v znak spoštovanja. Poljubljali so jim roko ali nogo ali stopalo. Juda pa je v ta poljub položil strup izdajstva. Zato je poljub postal znan kot [[Judežev poljub]], kar je v številnih jezikih sinonim za zahrbtno izdajo. Jezus se aretaciji ni upiral in je tudi svoje učence pozval k mirnosti. Jezusa so potem odpeljali na zaslišanje h Kajfi, pozneje pa še k [[Herod Antipa|Herodu Antipi]] in k [[Poncij Pilat|Ponciju Pilatu]], ki je ukazal, da ga mučijo in jim ga dovolil usmrtiti s križanjem ({{Bibl|Mt 26-27}}, {{Bibl|Mr 14-15}}, {{Bibl|Lk 22-23}}, {{Bibl|Jn 18}}).
27.757

urejanj