Monte Cassino: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
bitka |
||
Vrstica 31:
</blockquote><ref>{{navedi knjigo|author=Ernő Mihályi|title=Katolikus lexikon III, Monte Cassino|page=347}}</ref>
=== Bitka za Monte Cassino ===
15. februarja 1944 so [[zavezniki|zavezniške]] čete, oziroma letalstvo ZDA – bombardirali samostan, ki so ga popolnoma uničili. Ob napadu v samostanu ni bilo vojaštva - umrli pa so tam skriti okoliški begunci. Nepoškodovana je ostala le [[kripta]] z Benediktovim grobom. Nato je razvaline zasedlo nemško vojaštvo, ki se je tod utrdilo. Tod okrog je divjala ena najhujših bitk med zavezniki in [[Tretji rajh|nacističnimi]] osvajalci v [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]], v kateri je padlo mnogo vojakov na obeh straneh do maja 1944, ko so hrib zasedli zavezniki. Pretresljivo sliko tega časa nudi tudi spomenik 1111-im poljskim prostovoljcem, ki so tukaj pustili svoja mlada življneja.▼
Med bitko za Monte Cassino (januar-maj 1944) je opatija sestavljala del 161 km (100 milj) dolge Gustavove črte, ki je označevala nemško obrambno črto, da bi zadržali napredovanje zaveznikov naprej v Italijo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]]. Raztezala se je od [[Tirensko morje|tirenske]] do [[Jadransko morje|jadranske]] obale in samostan je bil ena ključnih utrdb z nadzorom nad avtocesto 6 ter zaporo poti proti Rimu. 15. februarja 1944 je bila opatija skoraj popolnoma uničena zaradi niza težkih [[Združene države Amerike|ameriških]] letalskih bombnih napadov. Bombardiranje so začeli zato, ker so dobivali od pehotnih enot veliko poročil, da Nemci zasedajo samostan; vsi bojevniki na terenu pa so imeli to za ključno opazovalno točko.
<ref>[http://www.americanheritage.com/content/when-i-landed-war-was-over?page=6 "When I Landed the War Was over"], by [[Hughes Rudd]], ''American Heritage'', October/November 1981.</ref>
Vsekakor pa med bombardiranjem v samostanu ni bilo nobenega Nemca. Poznejša preiskava je nedvomno ugotovila, da je bilo v samostanu ubitih 230 Italijanskih civilov, ki so iskali zatočišče v opatiji.
<ref>Hapgood & Richardson, p. 211</ref> Šele po bombardiranju so samostanske razvaline zasedli nemški padalci (Fallschirmjäger, paratroopers) in jih branili, kajti ruševine so jim omogočale odlično obrambno zavetje.<ref>Atkinson (2007), pp. 432-441</ref> Krepko nadštevilčni [[Nemci]] so obdržali položaj vse do 17. maja 1944, ko so odbili štiri glavne napade, ki so jih sestavljali vojaki iz Nove Zelandije, Britanske Indije in poljskega korpusa. Zavezniške sile so presekale črto med 11. In 17. majem. Poljski Podolijanski Uhlanski polk poljskega II. korpusa, ki mu je poveljeval general Władysław Anders, je izobesil poljsko zastava nad ruševinami 18. maja 1944. [�Molony, Brigadier C.J.C.; with Flynn, Captain F.C. (R.N.); Davies, Major-General H.L. & Gleave, Group Captain T.P. (2004) [1st. pub. HMSO:1984]. Vol. VI, p. 133.] Pot do Rima je bila odprta.
▲15. februarja 1944 so torej [[zavezniki|zavezniške]] čete, oziroma letalstvo ZDA – bombardirali samostan, ki so ga popolnoma uničili. Ob napadu v samostanu ni bilo vojaštva - umrli pa so tam skriti
Bombe so 1944 uničile večino umetniških zbirk, med drugim tudi dragocene [[Beuronesejeve]] freske v kripti. Veliko dragocenih rokopisnih kodeksov so pravočasno rešili. Samostan in cerkev so benediktinci z velikimi napori obnovili; posvetil ga je 1964 [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]]
| |||