Monte Cassino: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
dopolnila
Vrstica 9:
 
=== [[Sveti Benedikt Nursijski|Sveti Benedikt]] – opat na Monte Cassinu ===
Mladi Benedikt se je hotel posvetiti po begu iz Rima Bogu na kakem nedostopnem kraju. Najprej je postal predstojnik razvajenih menihov, ki so ga hoteli zastrupiti; nato mu je stregel po življenju sosednji duhovni sobrat; končno je zapustil ene samote, da bi našel bolj varno zatočišče kot sta bila [[Vicovaro]] in [[Subiaco]]. Po sili razmer se je torej ločil od ljubljenega kraja. Spremljali so ga nekateri najboljši menihi iz dvanajsterih samostanov, ki so še naprej hoteli živeti po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt postal ''»oče«''. To namreč pomeni beseda grško-latinska beseda ''»abbas«'', po [[slovenščina|slovensko]] ''»[[opat]]«''.
Ustavil se je pod goro Cassino pri Neaplju. Tu so bivali še malikovalci, ki so v templju sredi loga darovali maliku [[Apolonu|Apolonu]]. Benedikt se je zgrozil nad tem početjem, razbil malika, podrl oltar, posekal log ter spremenil tempelj v cerkev ter pozidal poleg samostan, ki je postal najslavnejši in najmogočnejši v zgodovini krščanstva. Iz ostankov razvalin je najprej sezidal skromno bivališče za menihe, cerkvico [[sveti Martin|svetega Martina Turskega]] za bogoslužje, iztrebil goščavo za vrt, ki ga je obdal s trdnim obzidjem.
 
Vrstica 19:
Že utemeljitelj pa je napovedal, da bo samostan večkrat porušen, kar se je kmalu tudi zgodilo. Samostan so zasedli in uničili [[Langobardi]], pa [[Saraceni]]. Zadnjič se je to zgodilo konec druge svetovne vojne.
 
Zaradi svojega strateškega položaja je bil skozi zgodovino samostan deležen hudih napadov. 581, ko je bil opat Bonit (Bonitus), so ga napadli [[Langobardi]] in ga razdejali, menihe pa pobili. Preživeli benediktinci so se rešili v Rim. Benediktove relikvije so prenesli v nov samostan v Franciji, [[Saint-Benoît-sur-Loire|Saint-Benoit-sur-Loire]] blizu [[Orleans|Orleansa]].
15. februarja 1944 so [[zavezniki|zavezniške]] čete, oziroma letalstvo ZDA – bombardirali samostan, ki so ga popolnoma uničili. Nepoškodovana je ostala le [[kripta]] z Benediktovim grobom. Tod okrog je divjala ena najhujših bitk med zavezniki in [[Tretji rajh|nacističnimi]] osvajalci v [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]], v kateri je padlo mnogo vojakov na obeh straneh. Pretresljivo sliko tega časa nudi tudi spomenik 1111-im poljskim prostovoljcem, ki so tukaj pustili svoja mlada življneja.
 
Samostan so obnovili 718 pod opatom Petronaksom (Petronax), ko je bil med menihi tudi Karloman, sin Karla Martela, kakor tudi Pavel Diakon, langobardski zgodovinar.
 
884 so [[Saraceni]] napadli in požgali samostan,<ref>Will Durant, ''Age of Faith'', (Simon and Schuster, 1950), 290.</ref> ter ubili tudi opata Bertarija (Bertharius). V 11. stoletju so samostan ponovno zgradili pod opatom Deziderijem (1058-1087), ki je postal proti svoje volje [[papež Viktor III.|papež Viktor]]. Pred [[protipapež Klemen III. |protipapežem Klemenom]] se je moral iz [[Rim]]a umakniti v svoji bolezni montecassinsko zavetje, kjer je tudi umrl.
 
Obnovljeno cerkev – ki so jo okrasili tedanji največji – tudi bizantinski – umetniki, je posvetil 1071 [[papež Gregor II.]]. Žal so osvajalci kmalu uničili večji del.
 
1349 je opatijo uničil potres; po njeni obnovi je sledilo dolgo mirno obdobje. 1321 je [[papež Janez XXII.]] povzdignil montekasinsko cerkev v [[ stolnica| stolnico]].Veliki opat Monte Cassina je od tedaj obenem posvečeni škof tamkajšnje škofije. Samostan je posedoval ogromno kulturno dediščino, ki je opisana tridesetih let prejšnjega stoletja takole:
<blockquote>[[Donato Bramante|Bramante]] (1444-1514) je ponovno zgradil samostan. Od marmorja bleščečo se cerkev je 1717 posvetil [[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]. 1799 so opatijo [[Napoleon Bonaparte|francoski vojaki]] oropali, 1866 pa jo je italijanska vlada razglasila za kulturni narodni spomenik in je v njem trpela benediktince le za čuvaje. Knjižnica, ki vsebuje 55.000 zvezkov poseduje samo iz časa pred 14. stoletjem 800 kodeksov. V arhivu, kateremu komaj najdemo para v Evropi, čuvajo več kot 1000 papeških, cesarskih in kraljevskih listin. Stare kodekse in listine znanstveno preučujejo in jih tiskajo v lastni tiskarni. 1913 so beuronski benediktinci končali poslikavo spodnje cerkve in starega samostana s svojimi značilnimi, sodobnimi cerkvenimi poslikavami.
</blockquote><ref>{{navedi knjigo|author=Ernő Mihályi|title=Katolikus lexikon III, Monte Cassino|page=347}}</ref>
 
15. februarja 1944 so [[zavezniki|zavezniške]] čete, oziroma letalstvo ZDA – bombardirali samostan, ki so ga popolnoma uničili. Ob napadu v samostanu ni bilo vojaštva - umrli pa so tam skriti okoliški begunci. Nepoškodovana je ostala le [[kripta]] z Benediktovim grobom. Nato je razvaline zasedlo nemško vojaštvo, ki se je tod utrdilo. Tod okrog je divjala ena najhujših bitk med zavezniki in [[Tretji rajh|nacističnimi]] osvajalci v [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]], v kateri je padlo mnogo vojakov na obeh straneh do maja 1944, ko so hrib zasedli zavezniki. Pretresljivo sliko tega časa nudi tudi spomenik 1111-im poljskim prostovoljcem, ki so tukaj pustili svoja mlada življneja.
 
<center><gallery caption="Galerija slik novejše zgodovine">
Vrstica 29 ⟶ 41:
The Battle of Cassino, January-may 1944 C4363.jpg|Letalski pogled na porušeni samostan 1944
</gallery></center>
 
== Znamenite osebnosti ==
*[[Sveti Benedikt Nursijski|Sveti Benedikt]] – utemeljitelj samostana
*[[Sveta Sholastika]] – njegova sestra
*[[Pavel Diakon]] (Paulus Diaconus) – langobardski [[zgodovinar]]
*[[Papež Viktor III.|Blaženi Viktor III.]] obnovitelj samostana, znan kot opat Deziderij (Desiderius)
*[[Luigi Tosti (opat) |Luigi Tosti]] (1811-1897)
 
== Glej tudi ==
*[[Druga svetovna vojna]]
*[[Benediktinci]]
*[[Bitka za Monte Cassino]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Nadaljnje branje ==
*''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
 
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Monte Cassino Abbey|Montecassino}}
* [http://www.officine.it/montecassino Website] spletna stran Opatija Montecassino
* [http://www.montecassino.it Webseite] Opatija Montecassino (italijansko/angleško)
* [http://www.capriatialvolturno.com/montecassino_new.html Montecassino]
 
[[Kategorija:Gore]]
[[Kategorija:Benediktinski samostaniSsamostani]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve]]
[[Kategorija:Italija]]
[[Kategorija:Gorovja v Evropi]]
[[Kategorija:ApeniniItalija]]
 
{{reli-stub}}
{{history-stub}}