Monte Cassino: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ustvarjam stran škrbino Monte Cassino |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 12:
Ustavil se je pod goro Cassino pri Neaplju. Tu so bivali še malikovalci, ki so v templju sredi loga darovali maliku [[Apolonu|Apolonu]]. Benedikt se je zgrozil nad tem početjem, razbil malika, podrl oltar, posekal log ter spremenil tempelj v cerkev ter pozidal poleg samostan, ki je postal najslavnejši in najmogočnejši v zgodovini krščanstva. Iz ostankov razvalin je najprej sezidal skromno bivališče za menihe, cerkvico [[sveti Martin|svetega Martina Turskega]] za bogoslužje, iztrebil goščavo za vrt, ki ga je obdal s trdnim obzidjem.
Samostan Montecassino velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Monotecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen; tega leta je namreč [[bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Justinijan I.
[[Sveti Benedikt Nursijski]], utemeljitelj [[benediktinci|benediktincev]] (OSB), je na tem od sveta odmaknjenem gozdnatem hribu okrog 529 zgradil samostan, kjer je lahko živel s svojimi menihi v miru po načelu: Moli in delaj! Samostanu so se kmalu pridružili drugi – ali pa sprejeli za svoja Benediktova pravila - po celi Evropi in tako je postal v drugi polovici 8. stoletja središče verske obnove, ohranjevanja stare grške in rimske kulture, kakor tudi znanstvenega raziskovanja. Samostanska knjižnica se je takrat obogatila za mnogo dragocenih kodeksov in tudi rokopisov.
| |||