V slikanici je deset [[rimanih]] zgodb, ki v zgodnji obliki [[strip]]astripa želijo otroke na zabaven način opozoriti na vsakdanje nevarnosti. Zgodbe v slikanici imajo jasen [[morala|moralni]] nauk in so poučne. V njih nastopajo otroci, ki niso pridni in ki ne ubogajo svojih staršev. Le-ti imajo vedno prav. Prekršku vedno sledi kazen. Kazni v zgodbah so drastične in telesne, toda kaznovanje je posredno: kaznuje namreč situacija, ne starši. Poleg poučnih zgodb v slikanici najdemo tudi nadvse zabavno zgodbo iz tradicije narobe svet, zgodbo o zajcu in lovcu, ki po vsebini odstopa od vseh drugih in ki preseneča s svojim naravnost sodobnim zavzemanjem za živali. Hoffmannove ilustracije so preproste in z jasno sporočilnostjo neposredno nagovarjajo domišljijo otroka. Enako velja tudi za besedilo. Hoffmann je slikanico namenil otrokom od tretjega do šestega leta starosti. Zgodbe iz slikanice vedno znova sprožajo živahne razprave [[pedagog]]ov in [[psiholog]]ov. Hoffmann, ki je bil tudi sam [[psihiater]], pa danes velja za pionirja [[pedopsihiatrija|pedopsihiatrije]].
Številni sugestivni [[verz]]i iz ''Petra Kuštra'' so v nemščini še danes v vsakdanji rabi. Praktično vsi njeni mali junaki so postali del vsakdanje, pogovorne nemščine: Ko otrok noče jesti juhe, mu mati reče: »Saj boš vendar končal kot Gašper Jušnik (''Suppen-Kaspar'')!« Če otrok premalo pozoren prečka cesto, ga imenujejo Jaka, ki v zrak gleda (''Hans Guck-in-die-Luft''). Če se otrok igra z [[vžigalica]]mi, mu rečejo: »Pomisli na Katko (''Paulinchen'').« Filip Živec (''Zappel-Philipp'') pa je sopomenka za [[hiperaktivnost|hiperaktivne]] otroke. Zgodba o črnih fantih pa ostaja trajno aktualna s svojim sporočilom proti [[rasizem|rasizmu]]. Od vseh pa je najbolj znan naslovni lik slikanice, Peter Kušter.
