Kranjska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Vojvodina Kranjska: zamenjal sliko lesoreza Wolfganga Laziusa z barvno |
Sem dodal sliko (Kranjska leta 1794) in postavil ostale slike v kronoški vrstni red. |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Ljubljana Castle coat of arms.jpg|thumb|
'''Kranjska''' ({{jezik-de|Krain}}, {{jezik-la|Carniola}}) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]].
== Izvor imena ==
Vrstica 20:
=== Kranjska krajina ===
Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark)<ref>Komac, 2006; 47</ref>, ki je bila kot mejna grofija od 976 podložna koroškemu vojvodi. V tem času pridobijo svoje posesti škofije [[Bressanone|Briksen]], [[Freising]], [[Salzburg]], [[Oglej]] in [[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]]. [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] jo je leta 1077 po desetih letih kraljevske uprave podelil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] Sighardu. Do takrat so se na grofovskem mestu izmenjali:
Vrstica 34 ⟶ 32:
=== Oglejski patriarhat in razkroj grofije ===
[[File:Patriarchat Aquileia.jpg|thumb|right|260px|Zemljevid, ki prikazuje razmejitev dežel ob koncu 14. stoletja]]
Kranjska je v naslednjih desetletjih formalno ostala v fevdu oglejskih patriarhov, vendar v tem času ni živela kot enotna upravna enota. V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala takorekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih [[teritorialno gospostvo|teritorialnih gospostev]]. Ta so obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilne družine tega časa so:
Vrstica 45 ⟶ 43:
=== Prevlada Habsburžanov ===
Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]], ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma [[Albreht I. Habsburški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfu]]. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem.[[File:Krain 1794 Pict 1.JPG|thumb|right|450px|Obseg Vojvodine Kranjske leta 1794]]Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali [[Goriški grofje|grofje Goriško-Tirolski]] vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.▼
▲Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je zasedel Koroško in Kranjsko (1276), vendar se je zaradi zahteve državnega zbora, da naj posesti prepusti Habsburžanom, zapletel v vojno z nemškim kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]], ki si je priboril Kranjsko in jo leta 1282 kot cesar podelil v fevd sinovoma [[Albreht I. Habsburški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfu]]. S tem so oglejski patriarhi tudi formalno izgubili mejnogrofovski položaj na Kranjskem. Kljub temu da so Habsburžani imeli Kranjsko v fevdu, so upravljanje z deželo izvajali [[Goriški grofje|grofje Goriško-Tirolski]] vse do leta 1335, ko so dokončno zavladali Habsburžani in se kot vladarji obdržali vse do 20. stoletja.
=== Vojvodina Kranjska ===
Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi [[deželni stanovi]].
</br>Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.
▲Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino. Habsburžani večkrat podelijo pravice plemstvu in si tako utrjujejo oblast v deželi, na podlagi teh pravic se pričnejo razvijati tudi [[deželni stanovi]]. Habsburžani so širili posestva na Krasu, na Primorskem in v Istri, ter jih priključili vojvodini Kranjski.
=== Ilirske province ===
Vrstica 58 ⟶ 54:
Francoske sile so vkorakale na Kranjsko v letu 1797 in nato spet med obdobjem med 1809 in 1813, ko so bile ustanovljene [[Ilirske province]], ki jim je bila priključena celotna Kranjska. Znotraj Ilirskih provinc je Kranjska spočetka ohranila položaj province.
{{Več slik
| align = right
| footer = Avstro-ogrske dežele in kraljestva - Sedež [[Kranjski deželni dvorec|Kranjskega deželnega zbora]], ki je bil dograjen leta 1900
| width = 220
| image1 = Austria-Hungary-sl.png
=== Obnova avstrijske države ===▼
| alt1 = Rumeni karton
| image2 = Univerza Ljubljana.jpg
| alt2 = Rdeči karton
}}
▲=== Obnova avstrijske države ===
Po propadu francoske oblasti je [[dunajski kongres]] potrdil vrnitev Kranjske k [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Po ureditvi iz 1849 je bila Kranjska znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] kot kronska dežela - kronovina del [[Cislajtanija|Cislajtanije]] in razdeljena na:
Vrstica 68 ⟶ 72:
* [[Dolenjska|Dolenjsko]] in
* [[Notranjska|Notranjsko]].
== Opombe ==
{{sklici|group=opombe}}
| |||