Malta je dobila neodvisnost od [[Velika Britanija|Velike Britanije]] leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
== Nastanek imena ==
.
Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', »med«). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni »med« ali »sladek kot med«. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni »nebesa«, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.▼
== Geografija ==
Vrstica 70:
=== Prvi naseljenci ===
Nastanek imena
Malteške otoke so prvi naselili kamenodobni poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5.200 pr. n. št. Prvi prebivalci so okrog leta 3.500 pr. n. št. zgradili prve prosto stoječe verske objekte na svetu: megalitske templje [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti.
▲Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', »med«). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni »med« ali »sladek kot med«. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni »nebesa«, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura. Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]]. Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]]. V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e in izdelovali tkanine. V času [[Punske vojne|Punskih vojn]] ([[264 pr. n. št.|264]]-[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu. Med sirakuškim uporom v drugi Punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja Mdina.
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu sv. Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]]. Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesece, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih štiristo let, vendar je o tem obdobju zelo malo znanega. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.
