Stane Bernik: razlika med redakcijama

dodanih 212 zlogov ,  pred 7 leti
 
== Življenje in delo ==
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na [[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je [[zaslužni profesor]] predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], sodobne [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino in kulturo pionirsko uvedel nove vidike, nove zvrsti. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih predstavitev sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal izhodiščne študije o slovenskih mestih, med drugimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]], za obalna mesta. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatorskega društva, med vodilnimi v društvu likovnih kritikov, v devetdesetih letih več mandatov predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in ob tem začetnik DOCOMOMO (združenje za dokumentiranje in ohranjanje moderne arhitekture) v Sloveniji. Kot likovni kritik se posebej posveča področjem arhitekture 20. stoletja, urbanizma in oblikovanja, kjer je napravil prve selekcije in likovna vrednotenja za vse avtorje po Jožetu Plečniku, ter izbranim poglavjem fotografije [[Veno Pilon|Vena Pilona]], plakatu. Kot urednik in soavtor dela tudi pri [[leksikon|leksikalnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
== Bibliografija ==
1.475

urejanj