Redakcija: 10:30, 13. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.508 urejanj →‎Zunanje povezave ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:01, 1. marec 2014 uredi razveljavi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.243 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Ánion''' je [[ion]] z negativnim [[električni naboj\|električnim nabojem]], ki pri [[elektroliza\|elektrolizi]] potuje proti [[anoda\|anodi]] (pozitivno nabiti elektrodi). Nasprotno predznačen ion je [[kation]]. V [[anorganska kemija\|anorganski kemiji]] anione lahko delimo na več skupin. Poznamo enostavne, enoatomne anione, kot so [[halogen\|halogenidi]], večatomne anorganske anione (cianid, tiocianat, azid, ...), anionske [[kompleksna spojina\|koordinacijske spojine]], [[nekoordinirajoč anion\|nekoordinirajoče anione]], ipd. == Poimenovanje == Imena enoatomskih anionov tvorimo s [[pripona\|pripono]] -''id'', ki jo dodamo poslovenjenemu latinskemu (skrajšanemu) imenu elementa, npr. [[klor\|Cl]]<sup>–</sup> – kloridni (an)ion (klorov ion je ime za kation Cl<sup>+</sup>), [[kisik\|O]]<sup>2–</sup> – oksidni ion. Tudi nekateri večatomni anioni se poimenujejo s pripono -''id'' (npr. OH<sup>–</sup> – hidroksidni ion, CN<sup>–</sup> – [[cianid]]ni ion), še zlasti, kadar gre za atome istega elementa (N<sub>3</sub><sup>-</sup> – azidni ion, I<sub>3</sub><sup>–</sup> – trijodidni ion). Sicer pa se lahko večatomni anioni s stališča nomenklature obravnavajo kot kompleksi in jih poimenujemo tako, da korenu latinskeha imena osrednjega atoma dodamo končnico -''at'' (SO<sub>4</sub><sup>2–</sup> – [[sulfat]]ni ion, NO<sub>3</sub><sup>–</sup> – [[nitrat]]ni ion, CO<sub>3</sub><sup>–</sup> – [[karbonat]]ni ion).<ref>Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave ==

Anion: Razlika med redakcijama