Kmetijstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 109.182.158.158 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rotlink |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Farmer plowing.jpg|thumb|370px|[[Kmet]] v [[Nemčija|Nemčiji]] na tradicionalen način, s [[konj]]em in [[plug]]om, obdeluje svoje [[Njiva|polje]].]]
'''Kmetíjstvo''' ali '''agrikultúra''' je ena osnovnih in prvotnih [[človek]]ovih dejavnosti. Delimo jo na [[poljedelstvo]] in [[živinoreja|živinorejo]]. [[znanost|Znanstvena]] [[veda]] o kmetijstvu je [[agronomija]].
Poljedelstvo se je pojavilo pred približno 10.000 leti in je pomenilo velik korak v človekovem razvoju. Odkritje je omogočilo, da se je človek za stalno naselil na določenem območju. Osvajal je vedno nove površine, na katerih je gojil svoje rastline.
S poljedelstvom se je zmanjšala človekova odvisnost od spontane narave. Človek je začel naravo spreminjati po svojih željah in potrebah.
Z razvojem civilizacije so države pošiljale svoje ekspedicije v svet. Z njimi so iz drugih delov sveta prihajale tudi nove živali in rastline. Evropejci so v [[Amerika|Ameriko]] pripeljali [[konj]]e, [[domače govedo|govejo]] živino in [[domači prašič|svinje]]. Iz Amerike pa so se po vsem svetu razširila [[žito|žita]], [[ječmen]], [[paradižnik]], [[krompir]] in drugo. Tako se je obogatila prehrana vseh ljudi.
V [[18. stoletje|18. stoletju]] so se v Evropi začela razvijati poljedelska znanja. V [[19. stoletje|19. stoletju]] se je s tehnološko revolucijo in predvsem z mehanizacijo kmetijstva povečala tudi učinkovitost kmetijstva. Vse več dela pri obdelavi polja so opravili stroji. Za isto količino pridelka je bilo potrebno čedalje manj delovne sile. Število zaposlenih v kmetijstvu se je začelo zmanjševati.
Po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] se je z novimi načini obdelovanja zemlje, z novo tehnologijo z odkritjem [[pesticid]]ov, [[herbicid]]ov in z novimi načini intenzivnega kmetovanja proizvodnja hrane v razvitem svetu precej povečala. Danes je v razvitih deželah v navadi intenzivno kmetovanje z dognojevanjem in škropljenjem rastlin, z uporabo kemikalij, ki preprečujejo rast plevela in pomorijo škodljivce. Pri vzreji domačih živali se je namesto pašništva prav tako uveljavila intenzivna vzreja živali, s katero se poizkuša čim prej doseči čim večji prirast mesa.
Leta [[2007]] je [[Mednarodna organizacija dela]] objavila podatek, da kmetijstvo prvič od svojega nastanka ni največji sektor globalne [[ekonomija|ekonomije]].<ref>Magnusson P.S.: ''[http://petersmagnusson.com/2007/09/04/for-the-first-time-in-10000-years-farming-is-not-the-dominating-industry/ For the first time in 10,000 years, farming is not the dominating industry]'', 4.9.2007. Pridobljeno '''24.1.2008'''</ref>
== Kmetijstvo v Sloveniji ==
{{glavni|Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije}}
V [[Slovenija|Sloveniji]] predstavljajo kmetijska zemljišča 32 odstotkov celotnega ozemlja, gozdovi okoli 59,9 odstotkov, 8,2 odstotka površin pa predstavljajo ostala zemljišča.
V strukturi rabe kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež trajni [[travnik]]i in [[pašnik]]i (54,6 odstotkov), sledijo jim njive (30,3 odstotkov) ter trajni nasadi (8,4 odstotkov). Slabih 7 odstotkov kmetijskih zemljišč predstavljajo ostala kmetijska zemljišča. To so opuščena zemljišča, ki se stihijsko zaraščajo.
Slovenija se uvršča med države z nadpovprečnim deležem podeželskih območij v EU. Od skupno 12 [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij]] v Sloveniji je kar osem pretežno podeželskih, štiri pa so značilno podeželske (po kriterijih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]). Značilno podeželska območja predstavljajo 30,5 odstotka celotnega ozemlja države in zajemajo 38,5 odstotka vsega prebivalstva. Ostali del ozemlja in prebivalstva pa spada pod pretežno podeželska območja.<ref>[http://web.archive.org/web/20080724025657/www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013/ Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007–2013]</ref>
== Vrste kmetijstva ==
Ekstenzivno kmetijstvo:-vloženo delo in dobiček majhna
|