Geostacionarna orbita: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Nebesna mehanika using HotCat |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Geostationaryjava3D.gif|sličica|GSO orbita]]
'''GeoStacionarna orbita''', '''GSO''', je okrogla (cirkularna) [[orbita]] 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija 0 stopinj) in kroži v isti smeri kot Zemlja. Čas ene orbite je enak času vrtenja Zemlje okoli svoje osi - en dan. Vedno je nad isto točko nad ekvatorjem, če ga gledamo iz Zemlje zgleda, ko da se ne premika.▼
[[Slika:Geostat.gif|sličica|GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo]]
▲'''GeoStacionarna orbita''', '''GSO''', je okrogla (cirkularna) [[orbita]] 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in
Prvo idejo za telekomunikacijske satelite v GSO je imel [[Herman Potočnik]] leta 1928. GSO orbita se uporablja za telekomunikacijske satelite, za prenos satelitske ZV in radia in nekatere vremenske satelite. Prednost GSO orbite je vedno ista lokacija na nebu, zato so antene lahko fiksno pozicionirane, ni potrebe po sledenju. Slabost GSO orbite je oddaljenost od Zemlje okrog 35 000 km, zato imajo telefonski klici zamik približno 0,253 sekund.
Vsake toliko časa morajo sateliti v GSO ohranjati točno določen položaj, kar dosežejo s pomočjo majhnih raketnih motorjev. Na leto je potreben Delta-V okrog 50 m/s. Ko poteče življenska doba satelita se ponavadi uporabi raketni motor, ki pošlje satelit v odpadno ali pokopališko orbito, da ne bi motil delujočih satelitov. Življenska doba satelitov je ponavadi omejena s količino goriva, ki je potrebna za ohranjanje položaja. Elektronske naprave palahko delujejo več časa, zato se nekateri sateliti uporabljajo še naprej tudi, ko niso več v GSO.
Sateliti v GSO se premikajo z orbitalno hitrostjo 3,07 km/s (1,91 milj/s) z časom orbite 1 436 minut, kar je isto kot zvezdni dan 23,934461223 ur.
|