Zaposlovanje invalidov: Razlika med redakcijama

Temeljno načelo demokratične družbe je zagotoviti [[invalidnost|invalidom (povezava)]] enake pravice in možnosti, da dobijo in tudi obdržijo zaposlitev po svoji izbiri ter glede na svoje sposobnosti. [[Osebe s posebnimi potrebami|Osebe (povezava)s posebnimi potrebami]] so ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki se pri zaposlovanju in razvoju [[kariera|poklicne kariere]] soočajo s še posebej velikimi težavami.

[[poklic|Zaposlitev]] predstavlja temelj socialne varnosti posameznika, delo pa omogoča sredstva za preživljanje, udejstvovanje v [[družba|družbi]] in možnost samouresničitve. [[brezposelnost|Brezposelnost]] tako ne povzroča le materialnih težav, ampak tudi socialne in čustvene pritiske na posameznika in na [[skupnost|skupnost]], v kateri ta živi <ref name=Vertot> Vertot, P. (ur.). (2007). Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. </ref>.

[[Mednarodna konvencija o pravicah invalidov|Mednarodna (povezava)konvencija o pravicah invalidov]] iz leta 2006 zahteva, da države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do dela enako kot drugim – to vključuje pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom.

Zaposlovanje invalidov v Sloveniji je stalen problem, saj je njihov položaj na [[trg dela|trgu dela]] vedno precej neugoden. Država skuša z določenimi ukrepi vzpodbujati zaposlovanje invalidov: tako s pravico do [[rehabilitacija|rehabilitacije]], s prilagoditvijo delovnih mest za delo invalidov in s kvotnim sistemom.

Osnovni [[zakon|zakonski predpisi]], ki opredeljujejo pravice invalidov na področju zaposlovanja so:

* Zakon o delovnih razmerjih [http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zdr_1/) Zakon o delovnih razmerjih]

* Zakon o izenačevanju možnosti invalidov ([http://www.uradni-list.si/1/content?id=100876) Zakon o izenačevanju možnosti invalidov]

* Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ([http://www.uradni-list.si/1/content?id=78532) Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju]

Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je [[vlada Republike Slovenije|vlada Republike Slovenije]] julija 2004 sprejela Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki odloča o pravicah in obveznostih invalidov in [[delodajalec|delodajalcev]], predvsem pri nadzoru nad izpolnitvijo obveznosti zaposlovanja določenega števila invalidov, subvencioniranju plač invalidov, stroških prilagoditve delovnega mesta, storitvah v podpornem zaposlovanju in drugih finančnih spodbudah v skladu z ZZRZI. V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) iz leta 2010, katerega namen je preprečevanje in odpravljanje diskriminacije invalidov, ki temelji na invalidnosti, njegov cilj pa je za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije <ref name=“Stat"> Statistični urad Republike Slovenije (2012). Pridobljeno 12.02.2014 iz http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5204 </ref> je bila v invalidskih podjetjih leta 2011 povprečna mesečna bruto [[plača|plača]] na zaposleno osebo višja od plače v predhodnem letu za 3,9 % in je znašala 1.176,65 EUR. Od povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, ki je v letu 2011 znašala 1.524,65 EUR, pa je bila nižja za nekoliko več kot petino (za 22,8 %).

K večjemu zaposlovanju invalidov, s tem pa posledično povečanju možnosti za njihovo zaposlitev, naj bi delodajalce motivirala tudi uvedba kvotnega sistema. Sredi leta 2004 je v Sloveniji začel veljati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki ureja celovit sistem ukrepov za ustvarjanje in krepitev možnosti za enakovredno zaposlovanje invalidov ter tako povečuje zaposljivost invalidov in vzpostavlja pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki ga pozna večina držav članic [[Evropska unija|EU]], je ukrep pozitivne [[diskriminacija|diskriminacije]] in pomeni obveznost delodajalcev, da od skupnega števila zaposlenih delavcev zaposlujejo tudi predpisani odstotek invalidov. Zakon ne zahteva le uvedbe kvotnega sistema kot obveznega zaposlovanja invalidov, ampak gradi na doseganju ravnotežja med zaposlovanjem in [[socialna zaščita|socialno zaščito]] ter nagovarja delodajalce, da se ukvarjajo z invalidnostjo in zaposlovanjem invalidov <ref name=Vertot />.

Invalidska podjetja so [[podjetje|podjetja]], v katerih se usposabljajo in zaposlujejo invalidi, ki se zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti oziroma zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem [[delovno okolje|delovnem okolju]], kjer jim ne morejo zagotoviti ustreznih [[delovno mesto|delovnih mest]] <ref name=Uršič> Uršič, C., Peterlin, D., Tabaj, A. in Dular, T. (2007). Uvodna pojasnila k zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V K. Destovnik, C. Uršič in M. Kalčič (ur.), Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov (str. 7-54). Ljubljana: Centerkontura. </ref>. Invalidska podjetja predstavljajo pomembno možnost zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji, saj zaposlujejo skoraj petino vseh zaposlenih invalidov na trgu dela, s tem pa zagotavljajo socialno varnost in socialno vključenost invalidov v družbo <ref name=Ministrstvo> Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2013). Pridobljeno 12.02.2014 iz www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/invalidi_vzv/ip_analiza_feb2013.doc. </ref>.

V Republiki Sloveniji so se prve [[organizacija|organizacije]], namenjene zaposlovanju in usposabljanju invalidov, pojavile že v poznih 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so v takratni [[Ljudska republika Slovenija|Ljudski republiki Sloveniji]] začele delovati invalidske [[delavnica|delavnice]]. Z Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb iz leta 1976, so se invalidske delavnice definirale kot organizacije združenega dela, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo tiste invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo [[delovna zmožnost|delovno zmožnost]] ter glede na svoje [[zdravstveno stanje|zdravstveno stanje]] ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot druge invalidne osebe, z uveljavitvijo Zakona o podjetjih leta 1989 pa so se invalidske delavnice preoblikovale v invalidska podjetja <ref name=Ministrstvo/> .

Zakon o podjetjih je bil leta 1993 nadomeščen z Zakonom o gospodarskih družbah, ki je določal, da so lahko invalidska podjetja delujejo kot [[Družba z omejeno odgovornostjo|družbe z omejeno odgovornostjo]], [[delniška družba|delniške družbe]] ali [[komanditna delniška družba|komanditne delniške družbe]], če vse poslovno leto usposabljajo in zaposljujejo najmanj 40% invalidnih oseb od vseh zaposlenih v družbi. Hkrati morajo za status invalidskega podjetja predhodno dobiti soglasje Vlade Republike Slovenije <ref name=Ministrstvo/> .

Z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz leta 2004 je obvezna tudi zaposlitev najmanj enega [[strokovni delavec|strokovnega delavca]], če podjetje usposablja ali zaposluje več kot tri invalide oziroma najmanj enega strokovnega delavca na vsakih 20 zaposlenih invalidov <ref name=Uršič> Uršič, C., Peterlin, D., Tabaj, A. in Dular, T. (2007). Uvodna pojasnila k zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V K. Destovnik, C. Uršič in M. Kalčič (ur.), Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov (str. 7-54). Ljubljana: Centerkontura. </ref>.

Skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve]] vodi Register invalidskih podjetij, ki si ga lahko ogledate tukaj ([http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/register_invalidskih_podjetij/) tukaj].

Zaposlitveni centri zaposlujejo invalide izključno na zaščitenih delovnih mestih, torej le invalide, za katere je z [[odločba|odločbo]] Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ugotovljeno, da so zaposljivi le v [[zaščitna zaposlitev|zaščitni zaposlitvi]]. Tako delovno okolje je prilagojeno sposobnostim invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov določa, da mora imeti zaposlitveni center najmanj 5 zaposlenih, zaposlovati pa mora tudi strokovne delavce in sodelavce <ref name=Uršič> Uršič, C., Peterlin, D., Tabaj, A. in Dular, T. (2007). Uvodna pojasnila k zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V K. Destovnik, C. Uršič in M. Kalčič (ur.), Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov (str. 7-54). Ljubljana: Centerkontura. </ref>.