Gladomor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodana slika |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Štiriindvajset držav je uradno priznalo holodomor za genocid ukrajinskega naroda. V skladu z raziskavo javnega mnenja, opravljeno leta 2010, 60 % državljanov Ukrajine šteje holodomor za genocid<ref>[http://focus.ua/society/109275?p=5 60% украинцев признают Голодомор геноцидом, - опрос – 60 % Ukrajincev meni, da je bil holodomor genocid – raziskava (v ruščini)]</ref>. Ukrajinski parlament je leta 2003 poimenoval, leta 2006 pa uradno opredelil holodomor kot genocid ukrajinskega naroda. Leta 2010 je bila zaključena sodna obravnava kazenske zadeve kaznivega dejanja genocida. Sodišče je spoznalo za krive sedem najvišjih predstavnikov oblasti SZ in Ukrajinske SSR, in sicer generalnega sekretarja Centralnega komiteja [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josipa Stalina]], sekretarja CK KPSZ Lazara Kaganoviča in Pavla Postiševa, vodjo Narodnega komiteja SZ Vjačeslava Molotova, generalnega sekretarja CK Komunistične stranke Ukrajine Stanislava Kosjora, drugega sekretarja CK KSU Mendelja Hatajeviča in vodjo Narodnega komiteja Ukrajinske SSR Vlasa Čebara <ref>[http://umoloda.kiev.ua/number/1574/222/55413/ Апеляційний суд Києва назвав організаторів Голодомору 1932–1933 рр. Історичну справедливість відновлено. – Pritožbeno sodišče v Kijevu ugotovilo organizatorje golodomora v letih 1932-1933. Zgodovinski pravici zadoščeno.]</ref>, ter je na podlagi znanstvenega in izvedenskega demografskega mnenja ugotovilo, da '''znaša skupno število človeških žrtev holodomora 3 milijone 941 tisoč ljudi'''<ref>[http://www.cdvr.org.ua/content/%D1%81%D1%82%D0%B5%D0%BD%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%81-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D1%96%D1%97-%C2%AB%D1%80%D1%96%D1%88%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%B5%D0%BB%D1%8F%D1%86%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%BE%D0%B3%D0%BE-%D1%81%D1%83%D0%B4%D1%83-%D0%BA%D0%B8%D1%94%D0%B2%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%BE-%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%B0%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%B2%D0%B8%D0%BD%D0%BD%D0%B8%D0%BC%D0%B8-%D0%B2-%D0%B3%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%BE%D0%BC%D0%BE Stenogram tiskovne konference Pritožbenega sodišča v Kijevu v zvezi s sklepom o ugotovitvi krivcev za holodomor]</ref>.
==Vzroki in priprava holodomora==
===Ozadje===
Iz dokumentov, ki jih danes poznamo (zlasti<ref>Volodimir Uljanič, ''Терор голодом і повстанська боротьба проти геноциду українців у 1921–1933 роках'' — ''Lakota kot teror in vstajniški boj zoper genocid Ukrajincev v letih 1921-1922'', Kijev 2004</ref>) sledi, da je bil namen lakote, zavedno organizirane s strani vodstva sovjetske Rusije (od 30. decembra 1922 Sovjetska zveza) prav uničenje Ukrajincev. Lakoto so organizirali na vsem ukrajinskem etničnem ozemlju v sestavi SZ in ne samo znotraj meja Ukrajinske SSR, torej tudi v ukrajinskogovoreči regiji Kubanj, ki je bila priključena neposredno Rusi SFSR. Pripravljalni ukrepi in odkrito ropanje ukrajinskih kmetov s pomočjo vojske se je začelo že leta 1920, takoj potem, ko je [[Rdeča armada]] zavojevala Ukrajino<ref>Краткий энциклопедический словарь — Kratki enciklopedični slovar, založba Astrelj, Moskva, 2002. — stran 1136</ref>. Prva organizatorja in nadzornika teh dejanj sta bila [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov (Lenin)]] in [[Lev Trocki|Lejba Bronštejn (Lev Trocki)]].
Leta 1930 je generalni sekretar Centralnega komiteja [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] Josip Stalin sprožil nov val kolektivizacije kmetijstva v SZ. Aprila istega leta je bil sprejet Zakon o dostavi žit, v skladu s katerim so morali kolhozi (kolektivne kmetije) državi oddajati od četrtine do tretjine pridelka žit. Medtem so zaradi [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]] cene živil na Zahodu krepko padle. Sovjetska zveza je bila na pragu ekonomske krize, dolgoročnih posojil pa ni mogla nikjer dobiti, ker ni bila pripravljena priznati in prevzeti dolgov [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Potrebne tuje valute so se odločili pridobiti s povečanjem prodaje živil, zaradi česar so nerealistično povečali načrtovane količine pridelanih žit. Kolhozom so začeli odvzemati skoraj ves pridelek, kar je kmete spodbujalo k temu, da so se odpovedali delu na njivi, in je povzročilo množično nenadzirano urbanizacijo. Za preprečevanje tega pojava so decembra leta 1932 v SZ uvedli notranje postne liste.
==Sklici==
| |||