Špelca Čopič: Razlika med redakcijama

Študirala je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1942-1945) in na Inštitutu za umetnost in arheologijo v [[Pariz]]u (1945-1948) ter 1977 [[Doktorat|doktorirala]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med leti 1950-1955 je bila [[kustos|kustosinja]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije Slovenije]] v Ljubljani, nato profesorica na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] in tam od 1978 [[redni profesor|redna profesorica]] za umetnostno zgodovino. V zgodnjem obdobju se je posvečala [[slikarstvo|slikarstvu]] [[19. stoletje|19. stoletja]], potem je prešla na študij modernega in sodobnega slikarstva; pripravila je obširen knjižni pregled le tega. Raziskovala je javno kiparstvo 20. stoletja in širše slovensko [[kiparstvo]]. Postala je vodilna poznavalka slovenskega kiparstva 20. stoletja, opusov kiparjev, kakor so bili [[Lojze Dolinar]], [[Frančišek Smerdu]], [[Karel Putrih]], [[Zdenko Kalin]], [[Boris Kalin]], [[Jakob Savinšek]], [[France Rotar]]. V obravnavno je pritegnila tudi mladinsko knjižno [[ilustracija|ilustracijo]] in redno predstavljala ustvarjalnost svojih profesorskih kolegov z akademije. Dolga leta je sodelovala v slovarski, terminološki komisiji pri SAZU, kjer je bila ena od njenih gonilnih sil. Razprave o sodobni umetnosti je redno objavljala v časopisih in revijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>▼