Špelca Čopič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
'''Jelisava Čopič (Špelca)''', [[Slovenci|slovenska]] [[umetnostna zgodovinarka]], * [[18. oktober]] [[1922]], [[Pišece]],
== Življenje in delo ==
Rojena je bila na vzhodnem obrobju Slovenije, v kraju, kjer je bil doma slovničar Pleteršnik. Njen oče je bil tam učitelj; podobno usodo so doživljali slovenski učitelji, ki so jih italijanski nacionalisti izgnali s Primorske.
Študirala je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1942-1945) in na Inštitutu za umetnost in arheologijo v [[Pariz]]u (1945-1948) ter 1977 [[Doktorat|doktorirala]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med leti 1950-1955 je bila [[kustos|kustosinja]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije Slovenije]] v Ljubljani, nato profesorica na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] in tam od 1978 [[redni profesor|redna profesorica]] za umetnostno zgodovino. V zgodnjem obdobju se je posvečala [[slikarstvo|slikarstvu]] [[19. stoletje|19. stoletja]], potem je prešla na študij modernega in sodobnega slikarstva; pripravila je obširen knjižni pregled le tega. Raziskovala je javno kiparstvo 20. stoletja in širše slovensko [[kiparstvo]]. Postala je vodilna poznavalka slovenskega kiparstva 20. stoletja, opusov kiparjev, kakor so bili [[Lojze Dolinar]], [[Frančišek Smerdu]], [[Karel Putrih]], [[Zdenko Kalin]], [[Boris Kalin]], [[Jakob Savinšek]], [[France Rotar]]. V obravnavno je pritegnila tudi mladinsko knjižno [[ilustracija|ilustracijo]] in redno predstavljala ustvarjalnost svojih profesorskih kolegov z akademije. Dolga leta je sodelovala v slovarski, terminološki komisiji pri SAZU, kjer je bila ena od njenih gonilnih sil. Razprave o sodobni umetnosti je redno objavljala v časopisih in revijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>▼
▲Študirala je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1942-1945) in na Inštitutu za umetnost in arheologijo v [[Pariz]]u (1945-1948).
Kolegi so ji kot prvi podelili prestižno nagrado Izidorja Cankarja za njeno življenjsko delo. Bila je častna članica slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in spoštovana dama, ki so ji kolegi posvetili poseben spominski zbornik.
== Glej tudi ==
|