Cela: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m minimalno powikificiral |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Peripteros-Plan-Cella-bjs.png|thumb|right|200px|Tempelj z izpostavljeno celo.]]
'''Cela''' (iz [[latinščina|latinščine]] ''majhna [[komora]]'') ali '''naos''' (iz [[stara grščina|stare grščine]]: ναός pomeni ''[[tempelj]]'')
== Grški in Rimski templji ==
Vrstica 9:
V antičnih grških in rimskih templjih je cela prostor v središču stavbe, ki običajno vsebuje [[kult]]no [[Slika|sliko]] ali [[kip]], ki predstavlja posebno božanstvo, ki ga častijo v templju. Poleg tega lahko cela vsebuje table ali podzidek za darovanje na primer votivnih kipov, dragih in poldragih kamnov, čelad s kopji in glave puščic, mečev in vojnih trofej. Nakopičeni darovi so grške in rimske templje spremenili v zakladnice in mnogi od njih so bili v antiki dejansko uporabljani kot zakladnica.
Cela je bila običajno preprosta, brez oken, pravokoten prostor z vrati ali odprtim vhodom na sprednji strani v ozadju stebrišča [[portik]]a. V večjih templjih je bila cela običajno deljena z dvema stebriščema v osrednji ladji, z dvema prehodoma. Cela lahko vsebujejo tudi ''[[aditon]]'' (grško: Άδυτον
Z redkimi izjemami so bile grške stavbe oblikovane kot [[''peripteral'']], ki daje celi središčno lego, na primer [[Partenon]] in Apolonov tempelj v Paestumu. Rimljani so uporabljali obliko ''psevdoperipteral'' (prosto stoječi stebri na sprednji strani, stebri ob straneh tvorijo obodni zid stavbe) s celo pomaknjeno nazaj. Venerin tempelj v Rimu, ki ga je zgradil [[Hadrijan]], ima dve celi urejeni eno za drugo in
== Etruščanski tempelj ==
| |||