Dioda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.128.96 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
|||
Vrstica 10:
== Zgodovina ==
Dvajset let po odkritju je [[John Ambrose Fleming]] prišel do ideje da bi lahko Edisonov pojav uporabil za izdelavo [[radio|radijskega sprejemnika]]. Tako je ta na podlagi Edisonovih patentov leta 1904 patentiral prvo [[elektronka|vakumsko diodo]]. Načelo delovanja diode pa je leta 1874 odkril tudi nemški fizik [[Karl Ferdinand Braun]], vendar se je to odkritje od drugih popolnoma razlikovalo. Braun je namreč odkril, da nekateri [[kristal]]i prepuščajo tok le v eno smer, to ugotovitev pa je kasneje uporabil tudi pri razvoji radija. Leta 1898 je izumil prvo kristalno diodo, s katero je nato [[Guglielmo Marconi]] izdelal prvi radio. Oba sta leta 1909 za ta izum prejela [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Kmalu zatem so znanstveniki začeli razvijati tudi druge vrste kristalnih diod. Nekaj časa je bila zelo razširjen kristal svinčevega sulfita in [[silicij]], v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se na tržišču pojavile tudi prve [[germanij]]eve diode.
Vrstica 18:
== Vakumska dioda ==
[[Slika:6P1P trio.JPG|thumb|right|200px|Elektronike iz sedemdesetih in osemdesetih let.]]
Ta deluje na principu termične emisije elektronov. Ti krožijo na zunanjih oblah [[atom]]ov prevodnega materiala in potrebujejo zelo malo energije, da zapustijo atom. Pri sobni temperaturi je v [[kovina|kovini]] veliko število prostih elektronov, ki se neovirano gibajo po notranjosti kovine, ne morajo pa je zapustiti ker imajo premalo energije. Z višanjem temperature pridobivajo elektroni vse večjo [[Kinetična energija|kinetično energijo]], ko je ta dovolj visoka začnejo elektroni zapuščati kovino. Čim višja je temperatura, tem več je elektronov, ki zapustijo površino kovine. Temu
Ta pojav je zelo pomemben za delovanje vakumskih elementov. Omogoča da elektroni iz kovine izstopajo v prazen prosto, kjer delujejo električne sile. Elektronike imajo pod katodo žarilno nitko, ki služi za segrevanje [[katoda|katode]] (indirektno segrevanje). Kot katodo lahko uporabimo tudi samo žarilno nitko (direktno ogrevanje), vendar izmenična napetost, ki segreva nitko, povzroča neželjeno nihanje toka v elektroniki.
|