Dioda: Razlika med redakcijama

MAle zdravo zweistein :P Zgodovina diode sega v leto [[1873 v znanosti|1873]] ko je [[Frederick Guthrie]] ugotovil, da je hladen in pozitivno naelektren kos kovine možno razelektriti z razbeljenim in ozemljenim [[prevodnik]]om ne, da bi se prevodnika pri tem stikala. Poizkus je poizkušal izvesti tudi v nasprotni smeri, tako da je negativno naelektril hladen prevodnik vročega pa pozitivno, do razelektritve ni prišlo zato je sklepal, da lahko [[električni tok|tok]], pri danih razmerah, teče le v eno smer. Do podobnega odkritja je leta 1880 prišel tudi [[Thomas Edison]], ko je raziskoval zakaj ogljikova nitka v [[žarnica|žarnicah]] vedno pregori na pozitivni strani. V raziskovalne namene je izdelal posebno žarnico v kateri je bila žarilna nitka in kovinska ploščica. Med preizkusom žarnica je ugotovil, da med žarilno nitko in ploščico teče tok. To odkritje je postalo znano kot [[termionska emisija|Edisonov pojav]]. Edison ga je [[patent]]iral vendar odkritje ni imelo nobene vrednosti, saj ga v praksi v tistem obdobju ni bilo moč nikjer uporabiti.

Ta deluje na principu termične emisije elektronov. Ti krožijo na zunanjih oblah [[atom]]ov prevodnega materiala in potrebujejo zelo malo energije, da zapustijo atom. Pri sobni temperaturi je v [[kovina|kovini]] veliko število prostih elektronov, ki se neovirano gibajo po notranjosti kovine, ne morajo pa je zapustiti ker imajo premalo energije. Z višanjem temperature pridobivajo elektroni vse večjo [[Kinetična energija|kinetično energijo]], ko je ta dovolj visoka začnejo elektroni zapuščati kovino. Čim višja je temperatura, tem več je elektronov, ki zapustijo površino kovine. Temu pojavufdfdfdfdsdfdsfghghdfdfdfdsfdfsdfsfdfpojavu pravimo termična emisija elektronov, delu, ki ga pri tem opravijo pa izstopno delo. Elektroni tvorijo na površini kovine elektronski oblak.