Ninive: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjeno |
dodano |
||
Vrstica 52:
Ninive so danes del mesta [[Mosul]]a, ki je drugo največje mesto v [[Irak]]u in se nahaja na vzhodni obali [[Tigris]]a, le nekaj kilometrov nizvodno od Kurdskih gora. Sodobni Mosul se je razširil tudi ob zahodni obali reke. To področje je bilo ugodno za nastanek pomembnega naselja, saj je poljedelsko bogat kraj. Trgovska prednost Ninive je bila v tom, da se je nahajala na poti, ki je ob Tigrisu povezovala sever in jug in je bila v bližini poti, ki je sledila južne obronke Kurdskih gora in povezovala vzhod in zahod.
== Izgled in arheološka raziskovanja ==▼
[[Slika:Relief from Nineveh Vorderasiatisches Museum Berlin.jpg|thumb|Nizek reliefa lov na bika, friz iz Nineve, alabaster, okoli 695 pr. n. št., Pergamon Museum, Berlin.]]
[[Slika:Nineveh north palace king hunting lion.jpg|thumb|Kralj lovi leva, Severna palača, Nineve v Britanskem muzeju]]
V času vzpona je mesto obsegalo področje okoli 750 hektarjev in bilo obdano z 12,5 km dolgim opečnim obzidjem. Znotraj mesta sta bili dve utrdbi, ki se danes imenujeta Kouyunjik in Nabi Yunus, deli pa jih ih reka Hosr. Področje Kouyunjik je bilo detajlno raziskano, ker pa se v Nabi Yunus nahaja svetišče preroka Jone (od tod tudi ime Nabi Yunus, kar v arabščini pomeni »Prerok Jona«), se ga sodobni arheologi niso mogli niti dotakniti.▼
Resna raziskovanja so se začela sredi 19. stoletja pod vodstvom francoskih in britanskih [[arheolog]]ov, kasneje pa so se v izkopavanja vključile tudi druge države in iraški arheologi. Za razliko od Ašurja in Kalaha, so bila raziskovanja v Ninivah večkrat prekinjena. Kljub težavam so ob koncu 19. stoletja našli [[Asurbanipal]]ovo knjižnico, ki predstavlja najpomembnejši vir za zgodovino in kulturo Asirije. Danes je shranjena v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] v [[London]]u.▼
== Zgodovina ==
Vrstica 79 ⟶ 74:
== V Bibliji ==
Večina biblijskih mest, ki omenjajo Ninive, se nanaša na obdobje, ko je bila prestolnica Asirije. Tukaj je tudi poročilo iz Geneze, ki govori o Nimrodu in njegovih mestih, med katerimi je omenjeno tudi Ninive. Za biblijske pisce je to mesto vedno sedež največjega sovražnika kraljestva Judov in Izraela in vsi preroki omenjajo njegov padec (usp. Sef 2,13). Ninive je v središču zanimanja Janezove knjige, zato se v mestu tudi nahaja svetišče tega preroka.
▲== Izgled in arheološka raziskovanja ==
▲V času vzpona je mesto obsegalo področje okoli 750 hektarjev in bilo obdano z 12,5 km dolgim opečnim obzidjem. Znotraj mesta sta bili dve utrdbi, ki se danes imenujeta Kouyunjik in Nabi Yunus, deli pa jih ih reka Hosr. Področje Kouyunjik je bilo detajlno raziskano, ker pa se v Nabi Yunus nahaja svetišče preroka Jone (od tod tudi ime Nabi Yunus, kar v arabščini pomeni »Prerok Jona«), se ga sodobni arheologi niso mogli niti dotakniti.
▲Resna raziskovanja so se začela sredi 19. stoletja pod vodstvom francoskih in britanskih [[arheolog]]ov, kasneje pa so se v izkopavanja vključile tudi druge države in iraški arheologi. Za razliko od Ašurja in Kalaha, so bila raziskovanja v Ninivah večkrat prekinjena. Kljub težavam so ob koncu 19. stoletja našli [[Asurbanipal]]ovo knjižnico, ki predstavlja najpomembnejši vir za zgodovino in kulturo Asirije. Danes je shranjena v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] v [[London]]u.
=== Mestno obzidje in vrata ===
[[Slika:Nineveh map city walls & gates.JPG|thumb|right|Načrt starodavne Nineve prikazuje mestno obzidje in lokacijo vrat.]]
Ruševine Ninive so bile obdane z ostanki masivnega kamnitega in opečnega zidu okoli leta 700 pred našim štetjem. Približno 12 km dolg zid je bil sestavljen iz klesanega kamna kot podporni zid okoli 6 metrov visok, na katerem je bil opečni zid še približno 10 metrov visoko in 15 metrov debelo. Kamniti oporni zid je imel kamnite stolpe v razmiku približno vsakih 18 metrov. Kamniti zid s stolpi je bilo zaključen s tristopenjskimi [[Cina (arhitektura)|cina]]mi (nadzidki ali prsobrani).
Obzidje je opremljen s petnajstimi monumentalnimi vrati. Poleg tega, da služi kot kontrolne točke na vstopu in izstopu iz mesta, so se te strukture verjetno uporabljale kot vojašnica in orožarna. Podlage za stene obokanih vrat in notranjih komor prehodom so bile obložene s fino rezanim kamnom približno 1 meter visokim. Stopnice so tekle iz enega od notranjih prostorov na vrh opečnega zidu.
Pet vrat je bilo približno raziskanih:
[[Image:Nineveh Adad gate exterior entrance far2.JPG|thumb|left|Vrata Adad]]
'''Vrata Mashki''' v prevodu "Vrata k vodi" in so jih uporabljali, da so gnali živino piti iz reke Tigris, ki trenutno teče približno 1,5 km proti zahodu. Narejena so z utrjeno blatno opeko z obokanim prehodom. Asirski izvirnik je bil lahko ometan in okrašen.
'''Vrata Nergal''' imenovan po bogu Nergalu, morda so jih uporabljali za nekatere slavnostne namene, saj so edina znana vrata, ki jih obdajajo kamniti kipi krilatih bikov (''lamassu''). Rekonstrukcija je hipotetična, saj je vrata izkopal Layard v sredini 19. stoletja, obnovljena so bila v sredini 20. stoletja.
'''Vrata Adad''' imenovan po bogu Adadu. Rekonstrukcija se je začela leta 1960 vendar ni bila končana. Rezultat je neprijetna mešanica betona in izginjajoče opeke, ki pa kljub temu kaže kakšna je bila prvotna struktura. Na srečo je bager pustil nekaj značilnosti neizkopanih, ki omogočajo pogled na prvotno asirsko gradnjo. Dejanja zadnjih vladarjev Ninive je mogoče videti, da so v naglici zgradili opečno gradnjo, ki zožuje prehod na 4-2 metrov.
Vzhodno obzidje in '''Vrata Šamaš''' imenovana po bogu sonca šamašu se odprejo na poti k Arbilu. Izkopal jih je Layard v 19. stoletju. Kamniti oporni zid in del opečne konstrukcije sta bila obnovljena leta 1960. Rekonstrukcija opeke se je močno poslabšala. Kamniti zid je približno 20 metrov od linije glavnega zidu. To so edina poševna vrata. Danes kupčki na mestih stolpov nad okoliškim terenom. Njena velikost in oblika kažejo, da so bila to najbolj pomembna vrata v Novoasirskih časih.
'''Vrata Halzi''' blizu južnega konca vzhodnega mestnega obzidja. Raziskovalna izkopavanja je tu izvajala University of California z ekspedicijo leta 1989-1990. Obstaja navzven nagnjeno mestno obzidje, čeprav ne tako izrazito kot pri vratih Šamaš. Prehod je bil zožen opeka na približno 2 m kot pri vratih Adad. Človeške ostanke iz zadnje bitke pri Ninivah so našli v podhodu.<ref>Diana Pickworth, Excavations at Nineveh: The Halzi Gate, Iraq, vol. 67, no. 1, Nineveh. Papers of the 49th Rencontre Assyriologique Internationale, Part Two, pp. 295-316, 2005</ref>
== Viri ==
Vrstica 84 ⟶ 103:
== Literatura ==
*John Malcolm Russell, Sennacherib's "Palace without Rival" at Nineveh, University Of Chicago Press, 1992, ISBN 0-226-73175-8
*Richard David Barnett, Sculptures from the north palace of Ashurbanipal at Nineveh (668-627 B.C.), British Museum Publications Ltd, 1976, ISBN 0-7141-1046-9
| |||