Ninive: Razlika med redakcijama

dodanih 2.560 zlogov ,  pred 6 leti
dopolnjeno
(nov članek)
 
(dopolnjeno)
|imagealttext =
|caption = Rekonstruirana vrata Mashki v Ninevah
|map_type = Irak
|map_alt =
|map_size =
|dependency_of =
|occupants =
|event = [[Bitka pri Ninivah]] (612 BC)]]
|excavations =
|archaeologists =
'''Ninive''' (akad: Ninwe; klasično sirsko: ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ; Hebrejsko: נינוה Nīnewē; grško: Νινευή Nineuē; Naynuwa, perzijsko: نینوا latinsko: Nineve arabsko: نينوى Ninawa)) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih asirskega cesarstva. Skozi celotno asirsko zgodovino je bilo poleg Ašurja, Kalaha in Arbela, eno od najpomembnejših mest.
 
To je bilo največje mesto na svetu kakšnih petdeset let<ref>{{cite web|author=Matt T. Rosenberg|url=http://geography.about.com/library/weekly/aa011201a.htm|title=Largest Cities Through History|publisher=geography.about.com|accessdate=6 May 2013}}</ref>, dokler ni po državljanski vojni opuščenoin zleta nenavadno616 koalicijopr. n. št. po napadu nenavadne koalicije nekdanjih ljudstev: Babilonci, Medijci, Perzijci, Kaldejcev, Skiti in Kimerijci, v letu 612 pred našim štetjempropadlo.
 
== Lokacija ==
 
== Izgled in arheološka raziskovanja ==
[[Slika:Relief from Nineveh Vorderasiatisches Museum Berlin.jpg|thumb|Nizek reliefa lov na bika, friz iz Nineve, alabaster, okoli 695 pr. n. št., Pergamon Museum, Berlin.]]
[[Slika:Nineveh north palace king hunting lion.jpg|thumb|Kralj lovi leva, Severna palača, Nineve v Britanskem muzeju]]
 
V času vzpona je mesto obsegalo področje okoli 750 hektarjev in bilo obdano z 12,5 km dolgim opečnim obzidjem. Znotraj mesta sta bili dve utrdbi, ki se danes imenujeta Kouyunjik in Nabi Yunus, deli pa jih ih reka Hosr. Področje Kouyunjik je bilo detajlno raziskano, ker pa se v Nabi Yunus nahaja svetišče preroka Jone (od tod tudi ime Nabi Yunus, kar v arabščini pomeni »Prerok Jona«), se ga sodobni arheologi niso mogli niti dotakniti.
 
Naslednjič je imela Niniva pomembno vlogo v dobi [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] (okoli 1813-1781 pr. n. št.), ki je prav tako obnovil Ištarin tempelj in v napisu omenil tudi Maništušuovo delo. Razen v teh dveh obdobjih, ko so v Ninivah gospodarili tuji vladarji, je bilo to neodvisna mestna država brez pomembnih političnih zvez z ostalimi mesti srednjega dela Asirije.
 
Sredi 2. tisočletja pr. n. št. so Ninive je prišle pod oblast kraljestva Mitani, potemin za pol stoletja postane eden od vazalov Mitanija. Kip boginje je bil poslan faraonu [[Amenhotep III.|Amenhotepu III.]] v Egipt. 1365 pred našim soštetjem jomesto prevzeliprevzamejo vladarji Ašurja. To je bil začetak nastajanja Asirije. Od kraljevanja [[Ašur Ubalit I.|Ašur Ubalita I.]] (1363-1328 pr. n. št.) dalje je Niniva, skupaj z ostalimi mesti srednje Asirije, sestavni del asirskeasirskega državeimperija (1365-1050 pr. n. št.).
 
V času Srednje asirskega cesarstva, so asirski veliki kralji ([[Šalmanasar I.]] in Tiglat-Pileser I.) izvajali obsežna gradbena dela v mestu, vedno pa bili pozorni na tempelj boginje Ištar. Enako politiko so nadaljevali tudi kralji [[Novoasirsko cesarstvo|Novoasirskega cesarstva]]. V času od Ašurnasirpal II. (vladal 883-859 pred našim štetjem) dalje je bilo precej arhitekturnih širitev. Zatem so zaporedni vladarji kot Sargon II., Senaherib, Esarhaddon in Ašhurbanipal obnavljali in gradili nove palače, templje bogovom [[Sin (mitologija)|Sin]], [[Ašur (mitologija)|Ashur]], [[Nergal]], [[Šamaš (mitologija)|Šamaš]], [[Ninurta]], [[Ištar]] in Nabu.
 
Niniva je z Sanheribovim (704-681 pr. n. št.) odlokom postala prstolnicaprestolnica Asirije. Istočasno se je v mestu začel tudi velik program obnove in izgradnje. [[SanheribSenaherib]] je tako dal zgraditi veličastno palačo in svečano ulico, ki je v središču mesta vodila od palače proti mostu preko Tigrisa. Njegovi graditelji so ustvarili kompleksen sistem vodovoda in kanalov, da bi v mesto speljali vodo in omogočili namakanje kraljevih vrtov. Mesto je bilo ograjeno z velikim obzidjem z nekaj utrjenimi vrati, katerih ostanki so še vidni. V tem času je skupna površina Ninive obsegala približno 7 kvadratnih kilometrov (1730 hektarjev) in imela petnajst velikih vrat v obzidju. V mestu je živelo okoli 100.000 prebivalcev (morda 150.000), približno dvakrat toliko kot v Babilonu in ga uvršča med največja naselja v tedanjem svetu.
 
Palača je bila približno 503 x 242 metrov velika. Sestavljalo jo je najmanj 80 sob, od katerih so bile mnoge okrašene s kipi. V palači so našli veliko število plošč s klinopisom. Trden temelj je bil narejen iz apnenčastih in blatnih opek in je bil 22 metrov. V celoti je bil temelj narejen iz približno 2.680.000 kubičnih metrov opek (približno 160 milijonov opek). Stene na vrhu so bile izdelane iz blatnih opek, dodatnih 20 metrov v višino. Nekatere od glavnih vratih so obdajali velikanski kamni z maso do 30 t z vključenimi številnimi krilatimi levi ali biki z moškimi glavami. Ti so bili prepeljani 50 km iz kamnolomov na Balatai. Obstaja tudi 3000 metrov kamnitih plošč z vklesanimi reliefi, ki predstavljajo slikovne evidence, ki dokazujejo vsak gradbeni korak, tudi klesanje kipov in njih prevažanje z barko. Ena slika prikazuje 44 ljudi, ki vlečejo ogromen kip. Relief prikazuje tudi tri moške, ki usmerjajo delo, medtem ko stojijo na kolosu. Večina kipov tehta med 9000 in 27.000 kilogramov.
V času Srednje asirskega cesarstva, so asirski veliki kralji izvajali obsežna gradbena dela v mestu, vedno pa bili pozorni na tempelj boginje Ištar. Enako politiko so nadaljevali tudi kralji [[Novoasirsko cesarstvo|Novoasirskega cesarstva]].
 
Vklesano v stenah je veliko prizorov bitk, prizorov natikanja, Senaherib in može, ki paradirajo kot vojni plen pred njim. Hvali se tudi o svojih osvajanjih: napisal je v babilonščini "svojim prebivalcem, mladi in stari, nisem prizanesel in z njihovimi trupli napolnil sem ulice mesta." Kasneje je pisal o bitki pri Lakišu itd.
Niniva je z Sanheribovim (704-681 pr. n. št.) odlokom postala prstolnica Asirije. Istočasno se je v mestu začel tudi velik program obnove in izgradnje. [[Sanherib]] je tako dal zgraditi veličastno palačo in svečano ulico, ki je v središču mesta vodila od palače proti mostu preko Tigrisa. Njegovi graditelji so ustvarili kompleksen sistem vodovoda in kanalov, da bi v mesto speljali vodo in omogočili namakanje kraljevih vrtov. Mesto je bilo ograjeno z velikim obzidjem z nekaj utrjenimi vrati, katerih ostanki so še vidni.
 
Ninive je ostala prestolnica Asirije, vse do padca cesarstva in mesta leta 612. pr. n. št. pod oblast [Medijsko cesarstvo|[Medijcev]] in [[Babilonija|Babilonacev]].
30.265

urejanj