Periodni sistem elementov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z ' Kategorija:Klasifikacijski sistemi kebab messi keasddasxcax' |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.199.243 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 194.249.199.229 |
||
Vrstica 1:
'''Periodni sistem elementov''' je tabelarični prikaz znanih [[kemijski element|kemijskih elementov]]. Elementi si v tabeli sledijo po [[elektron]]ski konfiguraciji tako, da mnoge [[kemijska lastnost|kemijske lastnosti]] sledijo pravilnim vzorcem po njej. Vsak element je predstavljen s svojim [[atomsko število|atomskim številom]] in [[kemijski simbol|kemijskim simbolom]].
Periodni sistem elementov, ki ga je leta [[1869]] prvi iznašel ruski kemik [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev]], velja za eno od največjih dosežkov sodobne kemije. Kemiki si lahko z njegovo pomočjo kvantitativno razlagajo obnašanje elementov in napovedujejo obstoj še neodkritih novih. Leta [[2006]] obstaja 11700 kemijskih elementov, katerih odkritje so potrdili. 94 od teh se pojavlja v [[narava|naravi]], ostale so izdelali v [[laboratorij]]ih.
== Periodni sistemvjsdihvioshvip ==
{{Periodni sistem}}
{{Kemijske vrste}}
== Zgodovina ==
Potreba po urejevanju kemijskih elementov v sistemu se je pokazala, ko so [[znanstvenik]]i ugotovili, da obstajajo določene povezave med lastnostmi različnih elementov. Prvi poskus [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] je začrtal [[Antoine Lavoisier]] ([[1743]]-[[1794]]) leta [[1789]]. Potem ko je prevzel in dodelal skoraj sto let staro definicijo kemijskega elementa, ki jo je [[Robert Boyle]] ([[1627]]-[[1691]]) opisal kot [[snov]], ki je s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na bolj enostavne snovi, je Lavoisier skušal 33 do takrat znanih elementov postaviti v določeno pregledno obliko. Izbral si je štiri kategorije; [[plin]]i, [[nekovina|nekovine]], [[kovina|kovine]] in »zemlje«. V tistem času je bilo znanih premalo elementov, da bi jih res lahko komu uspelo urediti v pregledno obliko. Lavoisier bi svoje delo najverjetneje dokončal, če ga ne bi zaradi političnih razlogov obglavili. Problem poznavanja lastnosti elementov je bil predvsem v tem, da večina elementov v skupini plinov sploh niso bili elementi, ampak [[spojina|spojine]], ki jih še niso uspeli razgraditi na elemente.
Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo [[Stanislao Cannizzaro|Stanislaa Cannizzara]] (1826-1910) iz leta [[1858]]. Dve leti po smrti njegovega rojaka [[Amadeo Avogadro|Amadea Avogadra]] (1776-1856), ki je prvi določil osnovo množini snovi in povezavo z [[atomska masa|atomsko maso]], je postavil osnovo, skupno vsem elementom – [[relativna atomska masa|relativno atomsko maso]].
Prvi, ki je opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov, je bil nemški znanstvenik [[Johann Wolfgang Döbereiner]] (1780-1849). Leta [[1829]] je ugotovil, da ima [[atom]] [[brom]]a atomsko maso, ki je polovična vrednost vsote mas atomov [[klor]]a in [[jod]]a. To pomeni, da vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober približek relativni atomski masi broma (79,9). Podoben vzorec je našel pri trojicah [[kalcij]], [[stroncij]], [[barij]] in [[žveplo]], [[selen]], [[telur]]. Te skupine je imenoval ''triade''. Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj naključne.
Leta [[1860]] je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov, Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi in [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovem zakonu]] o [[prostornina|prostorninskih]] odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju. Elementi so bili razvrščeni v sistem glede na znane vrednosti atomskih mas.
Naslednji velik je napravil angleški kemik [[John Newlands]] (1837-1898) leta [[1862]], saj je predpostavil, da je možno elemente, glede na naraščajočo atomsko maso urediti v sedem stolpcev. Po ureditvi so postale vidne tudi Döberienerjeve triade. Ureditev je imenoval zakon oktav, vendar znanstveniki tudi njegove ideje niso dobro sprejeli. V [[Evropa|Evropi]] je periodni sistem prvi postavil [[Julius Lothar Meyer]] (1830-1895), vendar je leto pred njim [[Rusi|ruski]] [[kemik]] [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] oblikoval zgradbo periodnega sistema, s katero je lahko napovedal manjkajoče, še ne odkrite elemente. Z odkritjem [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]] [[John William Strutt Rayleigh|lorda Rayleigha]] (1842-1919) in [[William Ramsay|Williama Ramsayja]] (1852-1916) od leta 1894 naprej je Mendelejev predlagal, naj se doda pred prvo skupino dodatna ničta skupina, ki bi vsebovala te elemente, sistem ostalih pa bi ostal nespremenjen. Tak periodni sistem je ostal v uporabi vse do leta [[1930]]. Kmalu po [[Ernest Rutherford|Rutherfordovem]] (1871-1937) odkritju [[proton]]a leta [[1911]] in [[Joseph John Thomson|Thomsonovi]] (1856-1940) potrditvi obstoja [[izotop]]ov (obstoj izotopov je prvi predlagal [[Frederick Soddy]], 1877-1956) je [[Henry Moseley]] (1887-1915) izpostavljal do takrat znane elemente [[žarki X|X-žarkom]]. Izpeljal je povezavo med frekvenco sevanja in vrstnim številom. Po preureditvi elementov glede na večanje vrstnega (atomskega) števila in ne atomske mase je bilo tudi nekaj izjem iz periodnega sistema, ki so povzročale težave Mendelejevu, popravljenih. Sodobni periodni sistem je od takrat zgrajen na Moseleyjevem zakonu periodičnosti, ki temelji na vrstnem številu elementov.
== Glej tudi ==
* [[Razširitev periodnega sistema elementov]]
* [[abecedni seznam elementov]]
* [[alternativni periodni sistemi]]
== Zunanje povezave ==
* [http://projekti.svarog.org/periodni_sistem/ ''Periodni sistem elementov'', Izobraževalno društvo Svarog, Maribor]
[[Kategorija:Periodni sistem elementov| ]]
[[Kategorija:Klasifikacijski sistemi]]
{{Link FA|lmo}}
| |||