Severni medved: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 4140494 uporabnika 194.249.144.223 (pogovor) razveljavljena
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17:
}}
[[Slika:Ursus maritimus Polar bear with cub 2.jpg|thumb|right|200px|Odrasla žival in mladič]]
'''Severni''', tudi '''beli''' ali '''polarni medved''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Ursus maritimus'') je velik [[sesalec (biologija)|sesalec]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[zveri (biologija)|zveri]] (''Carnivora''), [[družina (biologija)|družina]] [[medved (biologija)|medvedov]] (''UrsidaeUrsid......''). Gre za obpolarno [[vrsta (biologija)|vrsto]], ki jo najdemo v in ob [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] in je največja zver na svetu. Odrasli [[samec|samci]] tehtajo od 400 do 600 [[kilogram|kg]] in občasno presežejo 800 kg. [[Samica|Samice]] so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Odrasli samci merijo 2,1 do 3,4 [[meter|m]], samice pa od 1,9 do 2,1 metra. [[Mladič]]i ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 [[gram|g]]. Svetovna [[populacija (biologija)|populacija]] po ocenah obsega od 16.000 do 35.000 osebkov, od tega jih je 60 odstotkov v [[Kanada|Kanadi]].
 
Severnega medveda zlahka prepoznamo po belo obarvanem [[kožuh]]u. V nasprotju z drugimi arktičnimi sesalci ga poleti nikoli ne zamenja za kožuh temnejše barve. [[Dlaka]] dejansko ni obarvana belo, temveč je nepigmentirana in votla, tako kot beli [[lasje]] pri ljudeh. Splošno razširjena [[urbana legenda]], ki pa ne drži, je, da imajo njihove dlake lastnosti [[optično vlakno|optičnih vlaken]].
Vrstica 23:
Severni medvedi so dobro zavarovani pred mrazom, a se pregrejejo pri temperaturah nad 10 °C. Njihova izolacija je tako učinkovita, da skoraj ne oddajajo [[infrardeča svetloba|toplotnega sevanja]]. Zaznavno toploto oddajajo le njihova [[stopalo|stopala]].
 
....Ti medvedi so najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s [[tjulenj|tjulnji]]. Severni medvedi so odlični plavalci in jih pogosto lahko srečamo v [[odprte vode|odprtih vodah]] kilometre od obale...... To je morda znak, da so se zaradi lova na plen začeli [[fiziognomija|fiziognomsko]] prilagajati na vodno okolje. Zaradi svoje izjemne hitrosti, več kot zlahka prehitijo človeka, so tudi zelo učinkoviti [[plenilec|plenilci]] na kopnem...... Poleg tjulnjev lovijo tudi kite [[beluga]], [[mrož]]e in [[glodalec|glodalce]]..... Kot popolni mesojedec, ki se je razvil pred zvermi, ki se prehranjujejo z [[riba]]mi, severni medved zaužije velike količine [[vitamin A|vitamina A]], ki se uskladišči v njegovih [[jetra|jetrih]]. Dokazane so zastrupitve zaradi njihovega uživanja.
 
Severni medvedi naj bi bili ogroženi ne le zaradi lova, temveč tudi zaradi izgube [[habitat (ekologija)|habitata]], ki jo povzroča [[globalno segrevanje]]. Na primer v [[Hudsonov zaliv|Hudsonovem zalivu]] v severni Kanadi je pozimi z ledom pokrita površina čedalje manjša, kar medvedom preprečuje dostop do tjulnjev. Tesno povezanost med stopnjo njihovega preživetja in globalnimi temperaturami so dokazali s populacijskim dvigom v [[kohorta (statistika)|kohorti]] medvedov, ki so se rodili med prehodno ohladitvijo po izbruhu gore [[Pinatubo]] leta [[1991]]. Vendar pa se je izkazalo, da je populacija severnih medvedov med letoma [[1995]] in [[2005]] narasla za neverjetnih 15 do 25 odstotkov. Po mnenju nekaterih to pomeni, da do zmanjšanja števila severnih medvedov ni prišlo zaradi spremembe podnebja, temveč le zaradi lova. [http://thescotsman.scotsman.com/international.cfm?id=143012005]