Primerjalna književnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 26:
Reprezentativen izbor njegovih objav je najti v knjigah »Evropski roman. Eseji« (1977) in »Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave« (I-II, 1978-1979), ki jim je po njegovi smrti sledil še izbor manjših spisov »Miscellanea« (1984).<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=predhodniki], [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=ustanovitev]</ref>
=====[[Dušan Pirjevec]] (
Vrstica 33:
V prvem obdobju je bil privrženec historično-empirične literarne vede z marksističnimi ideološkimi poudarki, toda že v zgodnjih šestdesetih letih je iskal novih poti v razumevanju literature. Prišel je do globalne predstave o mimetičnem pojmovanju, ki je obvladovalo evropsko literaturo in umetnost v preteklosti, v sodobnosti pa se razkraja in na njegovo mesto stopa eksistencialno-ontološka ali bitnozgodovinska misel. Pirjevec si jo je prizadeval ujeti z načelnim razmišljanjem o preobrazbah literarne vede ali znanosti o umetnosti, z analizami izbranih evropskih romanov in z objavami, ki posegajo v slovensko zgodovino in sedanjost. Z vsem svojim delom je odpiral literarni vedi nove perspektive in jo umestil v neposredni bližini filozofske misli.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj]</ref>
=====[[Janko Kos]] (
1950-1956 je študiral primerjalno književnost, nato mdr. nekaj let učil na gimnaziji. Doktoriral je 1969, od 1970 do upokojitve je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti. 1977 je bil izvoljen za člana SAZU, 1980-1983 je bil upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Bil je sourednik revij Beseda, Perspektive, Sodobnost, Slavistična revija, Primerjalna književnost, knjižnih zbirk Naša beseda, Klasje; področni urednik za književnost in predsednik osrednjega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije; glavni urednik Literarnega leksikona, sourednik izdaj starejših slovenskih tekstov pri SAZU.
Na področju primerjalne književnosti je obravnaval zlasti razsvetljenstvo, predromantiko, romantiko, avantgardo, modernizem in postmodernizem. Analiziral je vrsto evropskih romanopiscev. Sintetično je obdelal primerjalno zgodovino slovenske literature. Preiskoval je literarnozgodovinsko periodizacijo, načelna vprašanja dob, smeri, tokov in gibanj. V literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko, obdelal morfologijo in aksiologijo, uvedel nov tipološki sistem s kategorijami verizem, hermetizem, klasika. Vzpostavil je metodologijo kot samostojno literarnovedno disciplino. Z izpopolnjeno verzijo duhovnozgodovinske metode je prenovil historično-empirično osnovo literarne vede in našel novo ravnotežje med njenimi znanstvenimi in filozofskimi sestavinami.<ref>[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj], [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=zrelost]</ref>
===Ustanove===
| |||