Gertrude B. Elion: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
v delu |
+ |
||
Vrstica 17:
Svojo kariero je posvetila [[purin]]om in njihovim analogom ter njihovem [[Kemoterapija|kemoterapevtskem]] potencialu. Iznašla je dve od najzgodnejših [[učinkovina|učinkovin]] za zdravljenje [[levkemija|levkemije]], [[tiogvanin]] in [[merkaptopurin]], ter številne snovi za zaviranje razmnoževanja [[patogen]]ov. Za odkritje novih načinov zdravljenja si je leta 1988 z [[James W. Black|Jamesom Blackom]] in [[George H. Hitchings|Georgeom Hitchingsom]] razdelila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1988/ |title=The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1988 |work=Nobelprize.org |publisher=[[Nobelov sklad]] |accessdate=7.2.2014}}</ref>
== Življenjepis ==
Njen oče, zobozdravnik, je bil priseljenec iz [[Litva|Litve]], mati pa je v ZDA prišla iz [[Poljska|Poljske]]. Na njeno usmeritev je najbolj vplivala prigoda s starim očetom, ki je v mukah umrl za [[rak (bolezen)|rakom]], ko je bila najstnica. Takrat se je odločila, da bo postala znanstvenica in poiskala zdravilo za raka, zato je vpisala študij [[kemija|kemije]] na Hunterjevem kolidžu (del [[Mestna univerza New Yorka|Mestne univerze New Yorka]]) in diplomirala leta 1937. Družina ji zaradi skromnega finančnega stanja ni mogla omogočiti podiplomskega študija, hkrati pa kot ženska ni mogla dobiti zaposlitve v stroki, ki je bila takrat še izrazito moška domena. Tako se je zaposlila kot učiteljica in čez nekaj časa sprejela še neplačano prakso pri kemiku, da ni izgubila stika s področjem. Nato je ob del vpisala še magistrski študij na [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in ga končala leta 1941.
== Sklici in opombe ==
| |||