Manihejstvo: razlika med redakcijama

dodanih 598 zlogov ,  pred 7 leti
dopolninjeno
m (Bot: Migracija 54 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q131165)
(dopolninjeno)
'''Manihejstvo''' je [[gnosticizem|gnostična]] [[religija]], ki jo je širil v [[3. stoletje|tretjem stoletju]] po takratnem [[Sasanidi|Perzijskem cesarstvu]] in njegovem obrobju [[prerok]] [[Mani]] (216-277)., Na vrhuncu obstojaki je manihejstvobil ustrezalopod tipologijivplivom [[svetovna religijaMitraizem|svetovne religijemitraizma]], saj se je z [[misijonar]]sko dejavnostjo iz [[PerzijaKrščanstvo|Perzije]] razširilo vse do [[Sredozemlje|Sredozemljakrščanstv]]a in [[Etiopija|Etiopije]] na zahodu ter preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ob [[Svilna pot|svilni poti]] vse do severnih delov [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu.<ref name="Eliade 1996, str. 234">Eliade 1996, strgnosticizma. 234</ref>
 
Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji [[svetovna religija|svetovne religije]], saj se je z [[misijonar]]sko dejavnostjo iz [[Perzija|Perzije]] razširilo vse do [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Etiopija|Etiopije]] na zahodu ter preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ob [[Svilna pot|svilni poti]] vse do severnih delov [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu.<ref name="Eliade 1996, str. 234">Eliade 1996, str. 234</ref>
 
[[Krščanstvo]] ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko [[herezija|herezije]]. Ostro so ga kritizirali in preganjali še [[novoplatonizem|novoplatonisti]],<ref>Plotin</ref> perzijski [[zaratustrstvo|magi]], [[Judje]] in [[muslimani]].<ref name="Eliade 1996, str. 234"/>
 
Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij ([[sinkretizem]]). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je [[dualizem]]: vedno obstajata dve enakovredni [[počelo|počeli]] (dobro in slabo, svetloba in tema oziroma bog in satan). V manihejstvu ima [[Jezus Kristus|Jezus]] status [[prerok]]a, ki pa ni isti kot trpeči Kristus. Privržencem je svetoval askezo. Zaratustrovci so ga izgnali v Indijo in ga živega odrli in križali. Privržence je obsodil tudi Dioklecijan, kar pa ni preprečilo širjenja nauka v Rim in Afriko v 4. stoletju.
 
Najbolj znan pristaš je bil [[Sveti Avguštin]], ki je bil v tem gibanju devet let; pozneje se je spreobrnil v tradicionalno krščanstvo.
 
V kitajskem Turkestanu je sekta obstajala do 10. stoletja in vplivala na različne herezije v srednjeveškem krščanstvu.
 
== Literatura ==
* [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], ''Zgodovina religioznih verovanj in idej''. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 {{COBISS|ID=59577856}}
* Oxfordova enciklopedija zgodovine, Od pradavnine sdo 19. stoletja, DZS, 1993, ISBN 86-341-0840-6
 
== Glej tudi ==
* [[Mani]]
 
== Reference ==
34.566

urejanj