Redakcija: 17:21, 6. junij 2013 uredi 89.143.51.88 (pogovor) →‎Zaloge podzemne vode ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:26, 6. februar 2014 uredi razveljavi 194.249.181.153 (pogovor) slovnica Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 23: Vodonosniki se med seboj razlikujejo po svoji geološki in kameninski strukturi. V splošnem so vodonosniki sedimentnih geoloških struktur produktivnejši od vodonosnikov preperelih kamnin. Na ozemlju Slovenije prevladujejo dobro propustne sedimentne kamenine z medzrnsko (19%), razpoklinsko (14%) ter kraško razpoklinsko poroznostjo (33%). Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo so kamenine terciarne in kvartarne starosti in se nahajajo v osrednjem (Sorško polje, Ljubljansko in Kranjsko polje), vzhodnem (~~Savijska~~Savinjska in Krška kotlina) in severovzhodnem delu (Murska in Dravska kotlina) države. Vodonosniki kraške in razpoklinske poroznosti so karbonatne kamenine, v glavnem apnenci in dolomiti, mezozoiske in paleozoiske dobe. Nahajajo se na severu ([[Karavanke\|Karavanke,]] [[Kamniško-Savinjske Alpe]]), na zahodu ([[Julijske Alpe]]) ter jugu in ~~jugo zahodu~~jugozahodu države (območje Notranjskega, Dolenjskega in Primorskega [[Kras]]a). Podzemne vode v enem ali več vodonosnikov tvorijo [[vodno telo]]. V Sloveniji je v skladu s prvo določitvijo vodnih teles v okviru Načrta upravljanja voda ua obdobje 2009-2015 <ref>http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/nacrt_upravljanja_voda.pdf\| Načrt upravljanja voda </ref> določenih 21 vodnih teles podzemnih voda. Kakovost podzemnih voda se spremlja (monitoring) in ocenjuje glede na vrednost parametrov količinskega in kemijskega stanja vodnih teles.

Podtalnica: Razlika med redakcijama