Pellova enačba: Razlika med redakcijama

: <math> x^{2}=1 \!\, , </math>

 

 

Ime Pellova enačba izhaja od [[Leonhard Euler|Eulerjevega]] [[Stiglerjev zakon eponimnosti|napačnega poimenovanja]] raziskovanj enačbe po [[John Pell|Johnu Pellu]]. Euler je poznal delo [[William Brouncker|Williama Brounckerja]], prvega evropskega matematika, ki je našel splošno rešitev enačbe, vendar je očitno zamešal Brounckerja s Pellom. Problem reševanja enačbe je postavil [[Pierre de Fermat|de Fermat]] leta 1657 in trdil, da ima Pellova enačba neskončno mnogo celoštevilskih rešitev, kar pa ni dokazal. Poznal pa je način reševanja.<ref name="hocevar_2012" /> Brouncker je med dopisovanjem z de Fermatom med letoma 1657-58 odkril postopek reševanja Pellove enačbe. Z reševanjem Pellove enačbe se je istega leta kot de Fermat ukvarjal tudi [[John Wallis]].<ref name="hocevar_2012" />