Seznam bizantinskih cesarjev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Konstantinova dinastija (306-364): preimenovanje |
Julijan |
||
Vrstica 42:
|bgcolor="#F1F1F1"|''[[Magister pecoris camelorum]]'' na [[Ciper|Cipru]], odstavljen in usmrčen.
|-
|bgcolor="#F1F1F1"|<center>[[Slika:144 Hanniballianus 18,5 mm ext.jpg|
|bgcolor="#F1F1F1"|[[Hanibalijan]]<br> {{aut|Flavivs Hannibalianvs}}
|bgcolor="#F1F1F1"|[[335]] – [[337]]
|bgcolor="#F1F1F1"|Hanibalijan je bil sin Konstantinovega polbrata Flavija Dalmacija, rojen verjetno v [[Toulouse|Tolosi]] v [[Galija|Galiji]]. Leta 335 je Konstantin Flavija Dalmacija imenoval za [[Bizantinska aristokracija in birokracija|''cezarja'']], Hanibalijana pa za ''Rex Regem et Ponticarum Gentium'' – kralja kraljev pontskih ljudstev. Poročil ga je s svojo hčerko Konstantino in mu podelil naslov [[Bizantinska aristokracija in birokracija|''nobilissimus'']]. Po Konstantinovi smrti je jeseni 337 j v Konstantinoplu izbruhnil upor vojakov, ki so, verjetno na pobudo [[Konstancij II.|Konstancija II.]], zahtevali, da prestol pripade Konstantinovim sinovom. Vojaki so pobili vse Konstantinove moške sorodnike, med njimi tudi Hanibalijana.
|-
|<center>[[Slika: ConstantiusII.jpg|
|[[Konstancij II.]] <br> Κωνστάντιος Β' <br> {{aut|Flavivs Ivlivs Constantivs}}
|[[22. maj]] [[337]] – [[5. oktober]] [[361]]
Vrstica 57:
|Tretji sin Konstantina I., ki je po očetovi smrti leta 333 kot cezar nasledil srednjo tretjino Rimskega cesarstva. Izključni cesar na zahodu je postal po smrti Konstantina II. leta 348. Bil je vnet zagovornik Atanazija Aleksandrijskega in nasprotnik [[Arijanstvo|arijanstva]]. V [[Magnencij]]evem državnem udaru je bil umorjen.<ref>T.E. Gregory, ''Constans'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York in Oxford, Oxford University Press, 1991, str. 496, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
|<center>[[Slika:JulianusII-antioch(360-363)-CNG.jpg|80px]]</center>
|[[Julijan Odpadnik]] <br> Ιουλιανός "ο Παραβάτης <br> {{aut|Flavivs Clavdivs Ivlianvs}}
|[[5. oktober]] [[361]] – [[28. junij]] [[363]]
|Sin Konstantinovega polbrata Julija Konstancija. Julijan je zelo zgodaj osirotel: mati je umrla takoj po njegovem rojstvu, očeta pa so kmalu zatem ubili sinovi Konstantina I.. Potem, ko ga je Konstancij II. razglasil za [[Bizantinska aristokracija in birokracija|''cezarja'']], je postal spreten vladar in branilec [[Galija|Galije]]. Malo pred Konstancijevo smrtjo se mu je uprl. [[5. oktober|5. oktobra]] [[361]] ga je vojska razglasila za cesarja, po smrti Konstancija II. pa je postal legalen vladar. Bil je goreč nasprotnik [[krščanstvo|krščanstva]]. Na vojnem pohodu proti [[Sasanidi|Sasanidom]] je bil smrtno ranjen in
|-
|bgcolor="#BBDEAD" colspan="4" align="center"|
| |||