Zemeljski plin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 4157052 uporabnika 193.77.34.179 (pogovor) razveljavljena |
|||
Vrstica 14:
== Sestava ==
Zemeljski plin je zmes plinastih [[ogljikovodik]]ov. Točna sestava je odvisna od nahajališča. Glavna sestavina je v vseh primerih metan. Navadno so prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so [[etan]], [[propan]], [[butan (plin)|butan]] in [[eten]].
po podobni poti kot nafta in zato ju običajno nahajamo skupaj. Nastaja pod vplivom visokih [[tlak]]ov iz odmrlih [[mikroorganizem|mikroorganizmov]], [[alga|alg]] in [[plankton]]a, ki so se v nekdanjih morjih posedli na [[morsko dno]] in so jih prekrile neprepustne plasti materiala. S pomočjo kemičnih procesov je iz teh organizmov nastal zemeljski plin. ▼
Pomembni sestavini sta tudi [[žveplovodik]] in [[ogljikov dioksid]]. Žveplovodik odstranijo s postopkom, imenovanim [[razžveplanje]], ogljikov dioksid pa odstranijo kar v [[zrak]]. Zelo cenjen je zemeljski plin, ki vsebuje večje količine [[helij]]a. Vsebuje ga lahko do 7 odstotkov; ti zemeljski plini predstavljajo glavni vir pridobivanja helija. Redna sestavina zemeljskega plina je tudi [[dušik]], ki znižuje uporabnost plina (nizka [[kurilnost]], tvorjenje [[dušikovi oksidi|dušikovih oksidov]]).
Pred oddajo naravnega zemeljskega plina v omrežje je potrebno odstraniti nekatere sestavine, predvsem višje ogljikovodike, vodo in ponekod tudi žveplo. Višji ogljikovodiki propan in butan se tržijo kot »[[utekočinjeni naftni plin]]« (UNP).
Utekočinjeni naftni plin (UNP), z [[angleščina|angleško]] kratico [[LPG]], je treba razločevati od [[utekočinjeni zemeljski plin|utekočinjenega zemeljskega plina]] (UZP), z angleško kratico [[LNG]].
Pri utekočinjanju zemeljskega plina, za kar ga je potrebno [[hlajenje|shladiti]] pod −161.6[[°C]] (111.55 [[K]]) ([[vrelišče]] metana), se druge sestavine utekočinijo prej (ali v primeru dušika: ostanejo v plini), zato jih je lahko odstraniti. UZP je zaradi tega skoraj čisti metan.
[[Slika:Gaskessel gr.jpg|thumb|200px|Plinohram z zemeljskim plinom.]]
== Nastanek zemeljskega plina ==
▲Zemeljski plin nastaja po podobni poti kot nafta in zato ju običajno nahajamo skupaj. Nastaja pod vplivom visokih [[tlak]]ov iz odmrlih [[mikroorganizem|mikroorganizmov]], [[alga|alg]] in [[plankton]]a, ki so se v nekdanjih morjih posedli na [[morsko dno]] in so jih prekrile neprepustne plasti materiala. S pomočjo kemičnih procesov je iz teh organizmov nastal zemeljski plin.
Zemeljski plin so prvič odkrili leta [[1844]] na območju [[dunaj]]skega kolodvora ''Wiener Ostbahnhoff''.
| |||