Sistan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov članek iz tujih wiki |
|||
Vrstica 25:
Aleksandrov imperij je bil po njegovi smrti razdrobljen in Arachosia je prišla pod nadzor Selevkidov, ki so trgovali z dinastijo [[Imperij Mauryan|Mauryan]] v Indiji 305 pred našim štetjem. Po padcu Mauryanov je regija padla pod grško-[[Baktrija|bactrijskih]] zaveznike v letu 180 pred našim štetjem, preden se je odcepila in postaja del Indo-grškega kraljestva.
V drugi polovici 2. stoletja pred našim štetjem je velik del Indo-grškega kraljestva razbit na plemena znana kot Indo-Skiti ali Sakas, od katerih je Sistan (Sakastan ) na koncu dobil svoje ime. Indo-Skiti so bili poraženi okoli 100 let pred našim štetjem od Partov. Kratek čas so izgubili regijo od svojih vazalov Suren (Indo-partski) okoli leta 20, nato pa je regijo osvojilo cesarstvo Kushan sredi 1. stoletja našega štetja. Kushane so porazili [[Sasanidi]] sredi 3. stoletja in najprej postanejo vazali, nato so jih sredi 5. stoletja preplavili [[Heftaliti]]. Sasanidska vojska osvoji Sistan leta 565 in ga izgubi po vojni z arabskim
Sistan je postal provinca Omajadov in [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]. Leta 860 se pojavi [[Safaridi|Safaridska]] dinastija in nadaljuje osvajanja večine islamskega vzhoda, dokler niso leta 900 prišli [[Samanidi]]. Po Samanidih so provinco na kratko dobili pod nadzor Abasidi, leta 917 pa se je guverner Abu Yazid Khalid osamosvojil. Sledil je niz emirjev s kratko vladavino do leta 923, ko je Ahmad ibn Muhammad obnovil vladavino Safaridov v Sistanu. Po njegovi smrti leta 963 je Sistanu vladal njegov sin Khalaf ibn Ahmeda do leta 1002, ko je Mahmud Gazni napadel Sistan in končal vladavino Safaridov.
Leto kasneje so se v Sistanu uprli a je Mahmud z vojsko upor zatrl. Mahmudove hindujske čete so v mošeji Zarang klali muslimane.<ref>C.E. Bosworth, ''The Ghaznavids 994-1040'', (Edinburgh University Press, 1963), 89.</ref>
Leta 1029 Tadj al-Din I Abu l-Fadl Nasr ustanovi dinastijo Nasrid, podružnico Safaridov. Dinastija je postala vazal Turkom leta 1048, Ghuridov leta 1162, šahov [[Horezm|Horezma]] leta 1212. Mongoli so zasedli Sistan leta 1222 in dinastija Nasrid se je končala leta 1225.
Leta 1236 Shams al-Din 'Ali ibn Mas'ud ustanovi dinastijo Mihrabanid, drugo vejo Safaridov. Mihrabanid se spre z Kartidi v času mongolske vladavine. Sistan razglasi neodvisnost leta 1335 po propadu
Safavidi vladajo do leta 1717, razen med leti 1524 in 1528 ter 1578 in 1598 ko vladajo Uzbeki. V tem letu osvoji deželo dinastija Hotaki. Nadir šah osvoji Sistan leta 1727. Po umoru Nadir šaha pade Sistan pod vladavino imperija Durrani leta 1747. Med letoma 1747 in 1872 je bil Sistan predmet spora med Perzijo in Afganistanom. Mejni spor med Perzijo in Afganistanom je bil rešen z mejno
Meja je bila natančneje opredeljena z drugo Sistansko komisijo za meje (1903-1905), ki jo je vodil polkovnik Arthur Mac Mahon (pozneje ''sir''), ki je imel težko nalogo zaradi pomanjkanja naravnih meja. Del je bil dodeljen Iranu in je bil vključen v provinco Balochistan z glavnim mestom Zahedan. V Afganistanu je bil del province Farah - Chakansur, ki se je leta 1964 reorganizirala in tvorila pokrajino Nimruz z glavnim mestom Zaranj.
Sistan je bil v zgodovini Irana važno [[Zoroastrstvo|zoroastrsko]] središče. V dobi [[Sasanidi|Sasanidov]] je bilo tamkajšnje jezero Hamun eno od dveh glavnih središč zoroastrskih romarjev. Zoroastrijci verjamejo, da je jezero čuvar Zaratustrovega semena, in da bodo pred končno obnovo sveta tri device stopile v jezero in rodile tri odrešenike, ki bodo rešili človeštvo.
| |||