Seznam bizantinskih cesarjev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Konstancij II. |
Konstans I. |
||
Vrstica 18:
{| class=wikitable "width="100%"
!bgcolor="#DDDDDD" width="
!bgcolor="#DDDDDD" width="30%" |Celotno ime
!bgcolor="#DDDDDD" width="15%" |Čas vladanja
!bgcolor="#DDDDDD" width="
|-
|bgcolor=lightgrey colspan="4" align="center"|
Vrstica 52:
|Drugi sin Konstantina I., ki je po očetovi smrti nasledil vzhodno tretjino Rimskega cesarstva. Izključni cesar je postal leta 353, ko je strmoglavil zahodnega uzurpatorja [[Magnencij]]a. Za njegovo vladavino so značilne vojaške aktivnosti na vseh mejah cesarstva, nesoglasje med [[Arijanstvo|arijanci]], katerih pristaš je bil, in ortodoksnimi zagovorniki [[Nicejska veroizpoved|nicejske veroizpovedi]]. Med njegovo vladavino je imel Konstantinopel enak položaj kot Rim. Zgrajena je bila prva [[Hagija Sofija]]. [[Konstancij Gal|Konstancija Gala]] in [[Julijan Odpadnik|Julijana Apostata]] je imenoval za ''cezarja''. Umrl je na vojnem pohodu proti Julijanu, ki se mu je uprl.<ref>T.E. Gregory, A. Cutler, ''Constantius II'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York in Oxford, Oxford University Press, 1991, str. 524, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
|<center>[[Slika:Emperor Constans Louvre Ma1021.jpg|80px]]</center>
|[[Konstans|Konstans I.]] <br> Κώνστας Α'<br>{{aut| Flavivs Ivlivs Constans}}
|[[
|Tretji sin Konstantina I., ki je po očetovi smrti leta 333 kot cezar nasledil srednjo tretjino Rimskega cesarstva. Izključni cesar na zahodu je postal po smrti Konstantina II. leta 348. Bil je vnet zagovornik Atanazija Aleksandrijskega in nasprotnik [[Arijanstvo|arijanstva]]. V [[Magnencij]]evem državnem udaru je bil umorjen.<ref>T.E. Gregory, ''Constans'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York in Oxford, Oxford University Press, 1991, str. 496, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
|[[Julijan Apostat]]
| |||