Seznam bizantinskih cesarjev: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
slog
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Byzantinischer Mosaizist um 1000 002.jpg|thumb|Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji)]]
 
'''Seznam bizantinskih cesarjev''' vsebuje cesarje od ustanovitve [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 330, ki običajno označuje začetek [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega]] oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Konča se z letom 1453, ko je Konstantinopel osvojila vojska [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Na sznamu so samo cesarji, ki so bili priznani kot zakoniti vladarji in so suvereno vladali cesarstvu. Izjeme so mladoletni socesarji (''symbasileis''), ki niso nikoli dosegli položaja edinega ali višjega vladarja, in nekateri [[uzurpator]]ji in uporniki, ki so zase zahtevali cesarski naslov.
'''Seznam [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] cesarjev'''.
 
Niz bizantinskih cesarjev se začne s prvim [[Krščanstvo|krščanskim]] rimskim cesarjem [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom Velikim]], ki je obnovil [[Bizanc]] in ga izbral za prestolnico cesarstva. Njegov način vladanja je postal model za vladanje njegovih naslednikov.
 
Kot prvega bizantinskega cesarja v političnem smislu se pogosto omenja Konstantinovega predhodnika [[Dioklecijan]]a, ki je na vzhodu vladal kot ''avgust'' od 1. aprila 286 – 1. maja 305). Dioklecijan je zamenjal republiški lesk [[Principat]]a z [[Absolutizem|absolutističnim]] [[Dominat]]om, ki je bil bolj podoben orientalski in helenistični obliki [[Avtokracija|avtokratske]] [[Monarhija|monarhije]]. Glavne značilnosti bizantinske države je vsekakor začrtal Konstantin. V bizantinski politiki in kulturi je prevladoval grški vpliv s krščanstvom kot državno religijo.
 
Vsi bizantinski cesarji so se imeli za rimske cesarje.<ref>R. Hooker, [http://www.wsu.edu/~dee/MA/BYZ.HTM ''The Byzantine Empire, Middle Ages, World Cultures']', 4. junij 2007.</ref> Izraz ''bizantinski'' je skovalo zahodnoevropsko [[zgodovinopisje]] v 16. stoletju. Uporaba naslova ''cesar'' je postala sporna po [[papež]]evem kronanju [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] 25. decembra 800. Njegovo imenovanje je bilo delno posledica kronanja bizantinske cesarice [[Irena Atenska|Irene]] leta 797, ki je [[papež Leon III.]]ni priznal za cesarico, ker je bila ženska.
 
__TOC__