Kisik: Razlika med redakcijama

odstranjenih 8.305 zlogov ,  pred 6 leti
Zamenjava strani s/z 'ce ces fukat se namazi z spermiji iy penisa'
m (rvv)
(Zamenjava strani s/z 'ce ces fukat se namazi z spermiji iy penisa')
ce ces fukat se namazi z spermiji iy penisa
{| border="1" cellpadding="1" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 0.5em"
|-
| colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
{| align="center" border="0"
|-
| colspan="2" align="center" | [[dušik]] - '''kisik''' - [[fluor]]
|-
| rowspan="3" valign="center" | &nbsp;<br />'''O'''<br />[[žveplo|S]]&nbsp;&nbsp;<br />&nbsp;<br />&nbsp;
|-
| align="center" | [[Slika:O-TableImage.png|250px]]<br />
<div style="text-align: right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|}
|-
! colspan="2" align=center bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">'''Splošno'''</font>
|-
| [[abecedni seznam elementov|Ime]], [[seznam elementov po znaku|znak]], [[seznam elementov po atomskem številu|število]]
| kisik, O, 8
|-
| [[Kemijska vrsta]]
| [[nekovina|nekovine]]
|-
| [[skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
| [[element šestnajste skupine|16 (VIA)]], [[element druge periode|2]] , [[kocka p|p]]
|-
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
| 1,429 [[kilogram na kubični meter|kg/m<sup>3</sup>]] (273 [[kelvin|K]]), ___
|-
| [[barva|Izgled]]
| align="center" | brezbarven<br />[[Slika:O,8.jpg|125px]]
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">'''Lastnosti [[atom]]a'''</font>
|-
| [[Atomska teža]]
| 15,9994 [[atomska enota mase|a. e. m.]]
|-
| [[Polmer atoma]] (izračunan)
| 60 (48) [[pikometer|pm]]
|-
| [[Kovalentni polmer]]
| 73 pm
|-
| [[van der Waalsov polmer]]
| 152 pm
|-
| [[Elektronska konfiguracija]]
| <nowiki>[</nowiki>[[helij|He]]<nowiki>]</nowiki>2s<sup>2</sup>2p<sup>4</sup>
|-
| [[elektron|e]]<sup>-</sup> na [[energijski nivo]]
| 2, 6
|-
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
| -2, -1 (nevtralna)
|-
| [[Zgradba mreže]]
| kubična
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">'''Fizikalne lastnosti'''</font>
|-
| [[Agregatno stanje]]
| [[plin]] ([[magnetizem|paramagnetno]])
|-
| [[Tališče]]
| 50,35 [[Kelvin|K]] (-368,77 °[[Fahrenheit|F]])
|-
| [[Vrelišče]]
| 90,18 K (-297,08&nbsp;°F)
|-
| [[Molarna prostornina]]
| 17,36 ·10<sup>-3</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
|-
| [[Izparilna toplota]]
| 3,4099 [[kilojoule na mol|kJ/mol]]
|-
| [[Talilna toplota]]
| 0,22259 kJ/mol
|-
| [[Parni tlak]]
| ___ [[Pascal|Pa]] pri 23 K
|-
| [[Hitrost zvoka]]
| 317,5 [[meter|m]]/[[sekunda|s]] pri 293 K
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">'''Razne lastnosti'''</font>
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 3,44 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 920 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| ___ 10<sup>6</sup>/m [[ohm|Ω]]
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 0,02674 [[watt na meter-kelvin|W/(m · K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 1.313,9 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 3.388,3 kJ/mol
|-
| 3. ionizacijski potencial
| 5.300,5 kJ/mol
|-
| 4. ionizacijski potencial
| 7.469,2 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">'''Najstabilnejši izotopi'''</font>
|-
| colspan="2" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100%"
|-
! [[izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! [[razpolovna doba|''t''<sub>1/2</sub>]]
! [[razpadni način|DM]]
! [[energija razpada|DE]] [[mega|M]][[elektron volt|eV]]
! [[razpadni produkt|DP]]
|-
| <sup>16</sup>O
| '''99,762%'''
| colspan="4" | O je [[stabilni izotop|stabilen]] z 8. [[nevtron]]i
|-
| <sup>17</sup>O
| 0,038%
| colspan="4" | O je stabilen z 9. nevtroni
|-
| <sup>18</sup>O
| 0,2
| colspan="4" | O je stabilen z 10. nevtroni
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font size="-1" color="green">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
 
'''Kisík''' ([[latinščina|latinsko]] ''oxygenium'') je [[kemični element]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] s simbolom '''O''' in [[atomsko število|atomskim številom]] [[8 (število)|8]]. Element je zelo znan in prisoten vsepovsod. Najdemo ga ne samo na [[Zemlja|Zemlji]], ampak v celotnem [[Vesolje|Vesolju]]. Pri [[standardni pogoji|standardnih pogojih]] je dvovalentni nevnetljiv [[plin]] brez barve in brez vonja. Molekularni kisik (O<sub>2</sub>) je [[termodinamika|termodinamsko nestabilen]], obstaja pa preko procesov [[fotosinteza|fotosinteze]] [[rastlina|rastlin]].
 
== Pojavljanje Kisika ==
 
=== Pojavljanje kisika na zemlji ===
 
Kisik je najpogostejše omenjen in najbolj razširjen element na zemlji. Nahaja se v [[atmosfera|atmosferi]], lahko pa tudi v [[litosfera|litosferi]], [[hidrosfera|hidrosferi]] in [[biosfera|biosferi]]. Kisik ima 50,5 % delež na [[zemeljska površina|zemeljski površini]] in visoko v zemljskem ozračju (hidrosfera, atmosfera). V zraku znaša njegov masni delež 23,16 % (volumenski delež pa 20,95 %), v vodi 88,8 % (morska voda: 86 %, kjer so tam velike količine razvezanih [[ion]]ov).<br />
Največkrat se kisik pojavlja s svojimi povezavami na in v zemlji. V zemeljski skorji vsebujejo poleg vode, skoraj vsi [[mineral]]i in [[kamnine]], kisik. Med najbolj pomembne minerale se štejejo [[Silikat]]i, [[Karbonati]] kot je [[kalcijev karbonat]] in [[Oksid]]i kot [[Silicijev dioksid]].<br />
V elementarnem sestavu se pojavlja kisik v [[Agregatno stanje|plinastem stanju]] kot O<sub>2</sub> v atmosferi in kot v razvezanem stanju v vodah. Količine tega reakcijsko prijaznega elementarnega kisika ostaja v času konstanten, ker ga rastline s [[fotosinteza|fotosintezo]] proizvedejo toliko, kolikor ga sproti porabijo vsa živa bitja. Brez tega biološkega sklenjenega kroga bi se količina kisika sčasoma porabila. Torej ta element stoji v ravnovesju z naravo. Razvoj vsebnosti kisika v zemeljski atmosferi je opisan v članku razvoj [[zemljina atmosfera|zemljine atmosfere]]. V povečanih količinah se kisik v atmosferi nahaja kot Ozon - O<sub>3</sub>.
<gallery>
Slika:Mineral Feldespato GDFL008.JPG|Kisik v mineralih
Slika:Glacial iceberg in Argentina.jpg|Kisik v vodi
</gallery>
 
=== Pojavljanje kisika v vesolju ===
 
V vesolju je Kisik po Vodiku in Heliju, tretji najbolj pogost element. Količinski delež Kisika v sončnem sistemu znaša cca. 0,8 % (to je enakovredno
količinskem deležu cca. 500 ppm).
 
== Spojine ==
 
Zaradi svoje elektronegativnosti tvori kisik [[kemijska vez|vezi]] s skoraj vsemi elementi, razen z nekaterimi [[Žlahtni plini|žlahtnimi plini]]. Najbolj poznan oksid je vodikov oksid ali [[voda]] (H<sub>2</sub>O), vendar pa kisik tvori tudi mnoge druge pomembne [[spojina|spojine]]. Z [[ogljik]]om tvori pomembne [[organska spojina|organske spojine]], kot so [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>), [[alkohol]]i (R-OH), [[aldehid]]i (R-CHO), [[keton]]i (R-CO-R), [[eter|etri]] (R-O-R), [[ester|estri]] (R-COO-R) in [[karboksilna kislina|karboksilne kisline]] (R-COOH). Z [[dušik]]om tvori mnoge [[dušikovi oksidi|dušikove okside]] (N<sub>x</sub>O<sub>y</sub>), pravtako s [[kovina]]mi (na primer [[železo]]vi oksidi, med katere spada tudi Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> ali [[rja]]), poleg drugih spojin pa sta pomembni [[molekula|molekuli]] O<sub>2</sub> in O<sub>3</sub> ([[ozon]]).
 
Peroksidi so spojine, ki vsebujejo enojno vez kisik - kisik. Najbolj enostaven iz vrste peroksidov je vodikov peroksid (H<sub>2</sub>O<sub>2</sub>).
 
Superoksid je anion O<sub>2</sub><sup>−</sup>.
 
Ozonid je nestabilen, reaktiven poliatomarni anion O<sub>3</sub><sup>-</sup>. Je derivat ozona ali pa organska spojina (običajno se tvorijo med ozonom in nenasičeno organsko spojino.
 
== Uporaba ==
 
=== Medicina ===
 
[[Slika:Zuurstofleiding.jpg|thumb|center|150px|Kisikov dovod na bolniško posteljo]]
'''Pretočni merilnik'''''
Je prozorna kalibrirana cevka; plin potuje od spodaj navzgor in potiska plavač; z nastavitvenim gumbom določamo množino plina, ki vstopa v merilno cevko; ima merske enote (ml ali l/min) in oznaka za kateri plin je umerjen. Plavač kroglico umerimo s sredino nje.
Plavač valj - vrh valja.
 
== Glej tudi ==
{{Wikislovar|kisik|Kisik}}
* [[Vo2 max]]
 
{{kemični elementi}}
 
{{chem-stub}}
 
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Nekovine]]
[[Kategorija:Halkogeni]]
[[Kategorija:Dihalni plini]]
[[Kategorija:1774 v znanosti]]
[[Kategorija:Kisik|*]]
 
{{Link FA|en}}
 
[[ml:ഓക്സിജന്‍]]
Brezimni uporabnik