Krištof Ravbar: Razlika med redakcijama

dodanih 409 zlogov ,  pred 8 leti
m
dodajanje povezave na grb rodbine
m (dodajanje povezave na grb rodbine)
 
== Življenje in delo ==
[[Slika:COA Reuber bw.jpg|sličica|260px|Grb Ravbarjev - Siebmacher Wappenbuch 1701/1705]]
Krištof pl. Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Rodil se je okoli leta 1466 na [[Grad Kravjek|gradu Kravjek]] na Dolenjskem v viteško-plemiški družini Ravbarjev. Njegov oče Nikolaj Ravbar, je bil glavar v Trstu (1473) in Pazinu (1482); mati Doroteja pa je izvirala iz plemičev iz Lienza in Jame (von Luenz (Lienz) und zum Luegg) <ref>A. Dimitz, ''Geschichte Krains'', t. 2, s. 13.</ref>., sestra Erazma Jamskega. Šolati se je verjetno začel v Trstu, univerzo pa je obiskoval v Padovi in na Dunaju, kjer je doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Po očetu je imel zveze na dvoru in cesar [[Friderik III.]] Habsburški ga je, še ne 22-letnega in z nedokončano univerzo, leta 1488 imenoval za naslednika prvemu ljubljanskemu škofu, Lambergu. Škofovsko posvečenje je prejel šele leta 1494. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je dal [[Ferdinand I. Habsburški]] naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi na podlagi te funkcije je bil tudi Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike.
 
=== Diplomatska in državniška dejavnost ===
Zaradi dobrih odnosov in stikov s Habsburžani je opravljal tudi diplomatske posle v tujini (v Rusiji ga je nadomestil njegov bratranec, Žiga Herberstein). Nemški kralj in kasnejši cesar na [[Maksimilijan I.|Maksimilijan I. Habsburški]] mu je poverjal mnoge zanj pomembne diplomatske misije. Med drugim je bil udeležen v sklenitvi pakta o dedovanju med Habsburžani in poljskimi Jageloni leta 1506, ki je imelo za posledico poroko med vnukom Maksimilijana I. Ferdinandom Habsburškim in Ano Jagelonsko. Istega leta ga je Maksimilijan I. poslal kot posebnega odposlanca v Rim, za kar je dobil 400 guldnov za potovalne stroške. Kot član delegacije Maksimilijana, ki je šla poljskega kralja Zigmunda Starega Jagelonskega povabit na Dunaj, je bil poleg bavarskega vojvode tudi škof Krištof Ravbar, o čemer poroča Valvasor<ref>Valvasor: Ehre/XV/407</ref>. Bil je tudi udeleženec Dunajske konference monarhov leta 1515, kjer je prišlo do zaroke med Ludvikom II. Jagelonskim, madžarskim in češkim kraljem, in Ano Habsburško. V tem času je bil njegov brat Lenart na dvoru cesarja Maksimilijana I. kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je tega Krištofovega brata in tretjega brata Nikolaja leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski (Freiherr von Plankenstein und Carlstetten).
V letih 1529 in 1530 je bil Krištof Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Od leta 1532 do smrti pa je bil Deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji.
 
=== Cerkveno in versko delovanje ===
6.046

urejanj