Mačke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ekrgfperigjeripgkjwflksdlfklrgekjopfkvbghnnikjboijbgfbsfd.mvkfbmgkbmjbmvbmb,bm@,b fgvbmngfbknbkbjmdolbkgflbmbkm vklvmklxcfm vkclbm klgkgmnkhgnmlkvbdlbmsfnmkfgbmdkbmdfk,mlvk,blmgn,nmghlnmhln,mhgl,dlbgmblgfkdbmfkbdmbkgmbkgbmvsfkvmsfknbbjbbnmfvbn
Glaisher (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 92.37.22.63 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 20:
}}
 
[[Mačke]] ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Felidae''') so [[družina (biologija)|družina]] iz redu [[zveri]]. So najbolj mesojeda družina od devetih. Najbolj znan predstavnik je [[domača mačka]], ki jo je človek ačkeudomačil sopred najboljpribližno aktivne10.000 obleti. zoriA ozdružina mraku,vsebuje čeztudi danvse paostale najrajedivje spijomačke, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju,gmačke so lepe in grder vrste bmačk so mladein stare pa posebne in yaeuzrztughtjjoooollllllllllllllll gizozirturnnnfbghtz3o4568778405699999999999999999999i999999999999huihujjuhnmjunhhnjuhjunhujhmjunhujhujhuhujhngrhjtghrtjhgnghjkmnjgkngjknkrhlkthljkhgbkndfbjkndfjbhjbndjnbjgnbfgjbngjbngfbjnfgbjmkfnbmfgnbmgbnfvmbn vbm fnbjmbjgdbgfnjbgnhkbm bvključno bz bmgbngmbhgfb[[velike bnmačke|velikimi fknbagbmačkami]].
 
Družino delimo na dve poddružini: [[Pantherinae]] (kamor med drugim spadajo [[lev]], [[tiger]] in [[leopard]]), in [[Felinae]] (kamor med drugim spadajo [[puma]], [[gepard]], [[ris]] in [[domača mačka]]).
 
Prve domače mačke so se pojavile v [[oligiocen]]u pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina [[Machairodontinae]], ki je vsebovala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani [[sabljezobi tiger]] ali smilodon.
 
== Razširjenost ==
Mačke srečamo v [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Ameriki]], od [[puščava|puščav]] do visokogorja, številne vrste pa so [[gozd]]ne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodalcev.
 
== Zgradba telesa ==
Vse imajo zelo dobro razvita [[čutilo|čutila]], [[kremplji|kremplje]], bliskovite [[refleks]]e ter [[varovalna barva|varovalno barvo]]. Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri.
Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri [[plenilec|plenilci]] in najpopolnejši mesojedi med [[sesalci]]. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med [[tiger|tigrom]] in [[domača mačka|domačo mačko]] so zelo majhne. Zato je [[sistematika]] mačk zelo težavna.
 
Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu.
Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu imajo žleze, s katerimi označujejo svojo lastnino.
 
Mačke so najbolj aktivne ob zori oz mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.
 
Največja vrsta mačke je tiger, ki lahko zraste do dolžine 2,8 m in tehta 300 kg.
 
== Čutila ==
=== Vid ===
Mačje [[oči]] so ustvarjene za nočni lov. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine [[svetloba|svetlobe]]. Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot [[sova]]. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri [[konj]]u 65° in pri [[človek]]u 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z [[mrežnica|mrežnice]] [[odboj|odbijejo]] nazaj na mrežnico (učinek [[zrcalo|ogledala]]), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.
 
=== Sluh ===
Poleg odličnega [[vid]]a mački v temi pomagata izreden [[sluh]] in [[voh]]. Sliši tudi [[ultrazvok]]. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožuhom genetsko bolj nagnjene k gluhosti.
 
=== Tip ===
Mačke tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro podatek sporočijo možganom itd...
 
== Ailurofobija ==
Bolesten strah pred mačkami se imenuje [[ailurofobija]].
 
== Klasifikacija ==
Tradicionalno se mačke delijo v 5 podružin,
[[Felinae]], [[Pantherinae]], [[Acinonychinae]] (gepardi) in izumrle [[Machairodontinae]] in [[Proailurinae]]<ref name="McKenna & Bell"/>. Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.
 
=== Razširjen seznam vrst ===
[[Slika:Cheetah4.jpg|thumb|right|250px|[[gepard]]]]
[[Slika:Lion Zoo.JPG|thumb|right|250px|[[lev]]]]
[[Slika:Standing jaguar.jpg|thumb|right|250px|[[Jaguar]]]]
[[Slika:LuchsP1050413.jpg|thumb|right|245px|[[Evrazijski ris]]]]
[[Slika:Margaykat Leopardus wiedii.jpg|thumb|right|250px|[[Margay]]]]
[[Slika:Wildkatze.jpg|thumb|right|250px|[[Divja mačka]]]]
* Družina '''Felidae'''<ref name=MSW3>Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): ''Mammal Species of the World'', 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-8018-8221-4.</ref>
** Poddružina [[Felinae]]
*** Rod ''[[Felis]]''
**** [[Felis bieti]]'' (kitajska puščavska mačka)
**** ''[[Felis chaus]]'' (džungelska mačka)
**** ''[[Felis manul]]''
**** ''[[Felis margarita]]'' (saharska mačka)
**** ''[[Felis nigripes]]'' (črnonoga mačka)
**** ''[[Felis silvestris]]'' (divja mačka)