Seznam bizantinskih cesarjev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Leon II. |
Zenon |
||
Vrstica 120:
===== Leonova dinastija (457-518) =====
|-
| <center>[[Slika:Leo I Louvre Ma1012.jpg|80px]]</center>
|[[Leon I. Tračan]] <br>Λέων Α' ο Θράξ, Μακέλλης ali Μέγας<br>{{aut|Flavivs Valerivs Leo Avgustvs}}
|[[457]] – [[474]]
|Rojen je bil v Dakiji okoli leta 400. Kot nižji častnik rimske vojske je služil v spremstvu [[Goti|gotskega]] komandanta armade [[Aspar]]ja. Po [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijanovi]] smrti ga je Aspar imenoval za novega cesarja. Bil je prvi cesar, ki ga je kronal konstantinopelski [[patriarh]]. Med vladanjem je pomiril mejo na Donavi in sklenil mir s Perzijci, kar mu je omogočilo, da se je vmešaval v zadeve Zahodnega rimskega cesarstva in podpiral kandidate za njegove cesarje. Leta 468 je poslal vojaško odpravo proti [[Vandali|Vandalom]] z nalogo, da ponovno osvoji [[Kartagina|Kartagino]]. Na začetku vladanja je bil Asparjev marionetni vladar, potem pa je začel kot protiutež Asparjevim Gotom podpirati [[Izavrija |Izavrijce]]. Svojo hčer Ariadno je poročil z izavrijskim vladarjem Tarasijem, kasnejšim cesarjem [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenonom]]. Z njegovo podporo je leta 471 umoril Asparja in prekinil gotsko premoč v rimski armadi. <ref>T.E. Gregory, A. Cutler (1991), ''Leo I'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York, Oxford: Oxford University Press, str. 1206–1207, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
| <center>[[Slika:Solidus of Leo II the Little.jpg|80px]]</center>
|[[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II. Mali]] <br> Λέων Β' ο Μικρός<br>{{aut|Flavius Leo Avgustvs}}
|[[18. januar]] – [[17. november]] [[474]]
|Leon je bil sin Ariadne, hčerke cesarja Leona I., in njenega izavrijskega moža [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]]. Jeseni leta 473 je postal socesar, po smrti Leona I. pa cesar. Kmalu po prihodu na prestol je za socesarja in regenta okronal svojega očeta Zenona. Kmalu zatem je umrl, morda zastrupljen.<ref>A.P. Kazhdan, ''Leo II'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York, Oxford University Press, 1991, str. 1207–1208, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
| <center>[[Slika:Zeno.png|80px]]</center>
| [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]]
|[[
|Rojen okoli leta 425 v Izavriji kot Tarasicodisa. Kot poveljnik Leonovih izavrijskih vojakov se je povzpel do položaja poveljnika cesarjeve telesne straže (''[[comes domesticorum]]''). Poročil se je s cesarjevo hčerko Ariadno in privzel ime Zenon. Igral je ključno vlogo pri odstranitvi ''[[Magister militum|magistra militum]]'' [[Aspar]]ja in njegovih [[Goti|Gotov]]. Po ustoličenju sina Leona II. je postal 9. februarja 474 njegov socesar in po njegovi smrti 17. novembra samostojen cesar. Leta 475 je moral pred [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Baziliskom]] zbežati v domovino. Po utrditvi oblasti se je leta 476 vrnil v [[Konstantinopel]]. Sklenil je mir z [[Vandali]], preprečil zaroto, ki sta jo načrtovala Leonova stara mati Verina in general Il in zagotovil mir na [[Balkan]]u, tako da je prepričal [[Teodorik Veliki|Teodorika Velikega]] in njegove [[Ostrogoti|Ostrogote]], da se preselijo v [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italijo]]. Med njegovo vladavino se je prekinil niz zahodnih rimskih cesarjev. Zaradi svoje [[Monofizitizem|promonofizitske]] naravnanosti je postal nepriljubljen, z objavo ''[[Henotikon|Henotikona]]'' (akt o združitvi), s katerim je nameraval zgladiti nesoglasja v Cerkvi, pa je povzročil razkol med vzhodnim in zahodnim [[krščanstvo|krščanstvom]].<ref>T.E. Gregory (1991), ''Zeno'', Oxford Dictionary of Byzantium, New York, Oxford: Oxford University Press, str. 2223, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref>
|-
|[[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]]
Vrstica 661:
==Sklici==
{{sklici|
[[Kategorija:Bizantinski cesarji|*]]
| |||