Krištof Ravbar

Krištof pl. Ravbar slovenski rimskokatoliški duhovnik in drugi ljubljanski škof, * okoli leta 1466 na gradu Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem, † 26. oktober 1536 na Dunaju in pokopan v Gornjem Gradu.

Krištof pl. Ravbar
pokojni ljubljanski škof
Sedež	Ljubljana
Obdobje službovanja	1488–1536
Predhodnik	Žiga Lamberg
Naslednik	Franc Kacijanar
Redovi
Duhovniško posvečenje	leta 1444
Osebni podatki
Rojstvo	okoli 1486 Grad Kravjek
Smrt	26. oktober 1536 Dunaj
Vera	rimskokatoliška
Catholic-hierarchy.org

Življenje in delo

Krištof pl. Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Rodil se je okoli leta 1466 na gradu Kravjek na Dolenjskem v viteško-plemiški družini Ravbarjev. Njegov oče Nikolaj Ravbar, je bil glavar v Trstu (1473) in Pazinu (1482); mati Doroteja pa je izvirala iz plemičev iz Lienza in Jame (von Luenz (Lienz) und zum Luegg) ., sestra Erazma Jamskega. Šolati se je verjetno začel v Trstu, univerzo pa je obiskoval v Padovi in na Dunaju, kjer je doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Po očetu je imel zveze na dvoru in cesar Friderik III. Habsburški ga je, še ne 22-letnega in z nedokončano univerzo, leta 1488 imenoval za naslednika prvemu ljubljanskemu škofu, Lambergu. Škofovsko posvečenje je prejel šele leta 1494. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je dal Ferdinand I. Habsburški naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi na podlagi te funkcije je bil tudi Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike.

Diplomatska in državniška dejavnost

Zaradi dobrih odnosov in stikov s Habsburžani je opravljal tudi diplomatske posle v tujini (v Rusiji ga je nadomestil njegov bratranec, Žiga Herberstein). Nemški kralj in kasnejši cesar na Maksimilijan I. Habsburški mu je poverjal mnoge zanj pomembne diplomatske misije. Med drugim je bil udeležen v sklenitvi pakta o dedovanju med Habsburžani in poljskimi Jageloni leta 1506, ki je imelo za posledico poroko med vnukom Maksimilijana I. Ferdinandom Habsburškim in Ano Jagelonsko. Istega leta ga je Maksimilijan I. poslal kot posebnega odposlanca v Rim, za kar je dobil 400 guldnov za potovalne stroške. Kot član delegacije Maksimilijana, ki je šla poljskega kralja Zigmunda Starega Jagelonskega povabit na Dunaj, je bil poleg bavarskega vojvode tudi škof Krištof Ravbar, o čemer poroča Valvasor. Bil je tudi udeleženec Dunajske konference monarhov leta 1515, kjer je prišlo do zaroke med Ludvikom II. Jagelonskim, madžarskim in češkim kraljem, in Ano Habsburško. V letih 1529 in 1530 je bil Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Od leta 1532 do smrti pa je bil Deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji.

Cerkveno in versko delovanje

Škof Krištof pl. Ravbar je večinoma živel na Dunaju, vendar svoje škofije vendarle ni zanemarjal. V Ljubljani je leta 1512 dokončal izgradnjo škofijskega dvorca, ki jo je začel že predhodnik Lamberg. Dotakratno rezidenci v Gornjem Gradu je leta 1517 utrdil z obzidjem, stolpi in jarkom. K cerkvi v Gornjem Gradu je dozidal kapelo Sv. Andreja z grobnicami za ljubljanske škofe. Ob pojavu protestantizma je bil pri obrambi katolicizma precej oster, 1531 je prav on prepovedal Trubarju pridigati v stolnici. Opravljal je tudi več drugih cerkvenih funkcij izven lastne škofije. Med leti 1509 in 1512 je bil škof koadjutor v škofiji Seckau, nato med 1512 in do smrti administrator te škofije. Poleg tega je bil zaradi sporov pri izvolitvi opata v samostanu Admont tam od 25. februarja 1508 in do smrti opat-komendator. Leta 1524 je bil v Regensburgu član cerkvene komisije za zmanjšanje števila praznikov.

Vojna s Turki in Benetkami

V času škofa Krištofa Ravbarja je bila Kranjska ogrožena s Turškimi vpadi in v vojni z Benetkami. Tudi kot škof je škofovsko palico večkrat zamenjal z mečem in se aktivno udeleževal v obeh vojnah. V bojih, v katerih sta bila tudi njegova brata, se je menda odlikoval s svojim pogumom, krutostjo in tudi fizično postavo. V vojni z Benetkami, ki se je je udeležil, sta njegova brata Nikolaj in Mihael padla v beneško ujetništvo. Bil je leta 1511 ob poveljniku cesarskih čet proti Benetkam Janezu Turjaškemu. Osvoboditev obeh njegovih bratov je posebej naročil sam cesar Maksimilijan I.. Leta 1530 je kot deželni glavar na Hrvaško poslal komisijo s Kacijanerjem, nekdanjim cesarski kapitanom, da bi z grofom Zrinjskim pripravili ukrepe za preprečitev turških vpadov.

Viri

• Slovensnki biografski leksikon (SBL) (Das slowenische biografische Lexikon), Nachdruck, Nendeln / Liechtenstein 1976,
• Thalnischer: Historia catholicae ecclesiae Labacensis (Geschichte der katholischen Kirche von Laibach), 1882,
• Klun: Archiv für die Geschichte von Krain, III.
• Diplomatarium Carniolicum, 1855,
• Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju (Kirchliche Zustände bei den Slowenen im 15. Jahrhundert).
• P. Hizinger: Vrsta ljubljanskih škofov (Die Reihe der Laibacher Bischöfe) in: Slovenska cerkev - časopis (Slowenische Kirche – Zeitung), 1848,

August Dimitz: Geschichte Krains. 4 Bände, Laibach 1874

Glej tudi

• Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane

Zunanje povezave

• Catholic-hierarchy.org