Sveti Pavel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
m Tn, izrazi.
Vrstica 19:
Smatrajo ga kot najpomembnejšo osebnost [[apostolska doba|apostolske dobe]].<ref name="Sanders2">{{navedi knjigo |author=Sanders, E.P. |title=Saint Paul, the Apostle |work=Encyclopædia Britannica. ''Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.'' Encyclopædia Britannica Inc., 2013. |date=8. 1. 2013}}</ref><ref name="McDonald">{{navedi knjigo |title=The Canon Debate |editor=McDonald & Sanders editors |year=2002 |chapter=James, the brother of Jesus, and Paul, the two other most prominent leading figures (besides Peter) in first-century Christianity |page=577 |author=James D. G. Dunn }}</ref> V 30. in 50. letih [[1. stoletje|1. stoletja]] je ustanovil več cerkvenih skupnosti v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in [[Evropa|Evropi]]. Svoj status [[Judje|Juda]] in [[Rimsko cesarstvo|rimskega državljana]] je uporabljal v prid služenju tako judovskim kot rimskim občestvom.<ref name="Powell"/>
 
Rodil se je v Tarzu, prestolnici [[rimska provinca|rimske province]] Kilikije. O sebi je napisal, da je ''Hebrejec izmed Hebrejcev'', [[farizej]] in eden od tistih, ki je v [[judovstvo|judovstvu]] napredoval mnogo pred svojimi vrstniki. Vneto je preganjal zgodnje privržence [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in nasilno poskušal uničiti novonastajajočonastajajočo krščansko cerkev. [[Spreobnjenje apostola Pavla|Spreobrnjenje]] na poti v [[Damask]] je radikalno spremenilo njegovo življenjsko pot.<ref name="Powell" />
 
Po svojem [[spreobrnjenje|spreobrnjenju]] je Pavel začel pričevati, da je Jezus ''[[Kristus]]'', Božji Sin. <ref>{{Bibl|Apd 9,20-21}}</ref> Njegovo vodstvo, vpliv in zapuščina so vodili v ustanavljanje skupnosti, ki so jih vodile [[pogani|poganske]] skupine, ki so častile Jezusa in so pripadale ''judovskemu moralnemu zakonu'', ampak so opustile ali razrahljale obredna in prehranska učenja [[Mojzes|Mojzesove postave]].
Vrstica 27:
Avtorstvo štirinajstih od sedemindvajsetih novozaveznih knjig je pripisanih Pavlu. Približno polovica ''[[Apostolska dela|Apostolskih del]]'' govori o Pavlovem življenju in delu. Nesporno je avtorstvo sedmih pisem. Najbolj sporno je avtorstvo ''Pisma Hebrejcem''. Avtorstvo drugih šestih pisem pripisujejo njegovim sledilcem, ki so pisali v njegovem imenu in so uporabljali snov iz njegovih pisem.<ref name="Powell" /><ref name="Sanders2"/>
 
Danes so njegova pisma globoko zakoreninjena v [[teologija|teologiji]], [[slavljenje|slavljenju]] in [[pastorala|pastorali]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške]] in [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] Cerkva na Zahodu, prav tako pa v [[Pravoslavje|pravoslavni]] Cerkvi na Vzhodu.<ref name=Aageson>Aageson, James W. ''Paul, the Pastoral Epistles, and the Early Church''. Hendrickson Publishers, 2008. ISBN 978-1-59856-041-1 p.1</ref> Med mnogimi drugimi apostoli in misijonarji, vključenimi v širjenje krščanske vere,<ref name="Powell" /> je bil Pavlov vpliv na krščansko misel in praktično življenje označen kot »tako globok, kot je bil prodoren«.<ref name=Aageson/> [[Sveti Avguštin]] je razvil Pavlovo idejo, da je [[odrešenje]] utemeljeno na veri in ne izponjevanjuizpolnjevanju postave.<ref name="ReferenceA">''Oxford Dictionary of the Christian Church'' ed. F.L. Lucas (Oxford) entry on Paul</ref> [[Martin Luther|Luthrova]] interpretacija Pavlovih pisem je močno vplivala na njegovo doktrino ''[[sola fide]]''.
 
[[Sveto pismo]] Pavlove smrti ne omenja. Umrl je najverjetneje leta 67, v času [[Neron|Neronovega]] preganjanja.
Vrstica 42:
 
=== Šolanje in vzgoja ===
Savla je vzgajal [[rabin]] Gamaliél v [[Jeruzalem]]u.<ref name=IESP/><ref name=LS>{{navedi knjigo |title=Leto svetnikov |author=Maks Miklavčič, Jože Dolenc |year=1970 |place=Ljubljana |publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |COBISS=225027}}</ref> Savel je postal pravoveren [[farizej]] in zvest [[Mojzes]]ovi postavi. Znan je bil po svojih ortodoksnih prepričanjih in sovraštvu do [[kristjani|kristajnovkristjanov]].<ref name=ZK/><ref name=LS>{{navedi knjigo |title=Leto svetnikov |author=Maks Miklavčič, Jože Dolenc |year=1970 |place=Ljubljana |publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |COBISS=225027}}</ref> Gamaliél je judovskemu velikemu zboru svetoval, naj ''se ne dotika teh ljudi in naj jih pusti, saj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo: če pa je od Boga, jih ne bodo mogli uničiti – da se ne bi kdaj izkazalo, da se borijo proti Bogu'' ({{biblverz|Apd|5,38–39}}).<ref name=LS/>
 
Savel je mislil, da je Bogu služil tudi takrat, ko je še preganjal Jezusove učence in je s pismi [[veliki duhovnik|vélikega duhovnika]] odšel v [[Damask]], da bi zajel sledilce tega nauka in jih zvezane pripeljal v Jeruzalem. Tam bi jih naj [[umor|pobili]] kakor so [[diakon]]a [[sveti Štefan|Štefana]],<ref name=LS/> pri čigar smrti s [[kamenjanje|kamenjanjem]] je bil navzoč.<ref name=ZK/>
 
=== SpreobnjenjeSpreobrnjenje na poti v Damask ===
[[Slika:Caravaggio-The Conversion on the Way to Damascus.jpg|thumb|200px|[[Caravaggio]], ''Spreobrnitev na poti v Damask'', slika v [[Rim|rimski]] [[bazilika|baziliki]] ''Santa Maria del Popolo'']]
Savel se je s pooblastili velikega duhovnika odpravil v Damask.<ref name=ZK/> Ko je odhajal iz Jeruzalema, je še bil prepričan, da so kristjani [[bogokletje|bogokletniki]].<ref name=LS/> Na poti v Damask je videl slepečo svetlobo in slišal Jezusa, ki mu je rekel: »Zakaj me preganjaš?« Zaradi svetlobe je oslepel. Odpeljali so ga v Damask.<ref name=IESP/>
Vrstica 134:
Za apostola Pavla je bil smisel njegovega življenja, da se žrtvuje za oznanjevanje evangelija iz ljubezni do Kristusa. Hotel je, da bi vsi ljudje spoznali Kristusovo ljubezen. Njegovo delo je obsežno. Za evangelij je pridobil ljudi v mnogih pokrajinah. Zase je trdil, da bi bilo gorje, če Kristusa ne bi oznanjal. Odkar ga je srečal na poti v Damask, ni bil miren, če ni govoril o njem.<ref name=LS/>
 
Pravil je, da ga je gnala ljubezen, ki ji je v ''1. pismu Korinčanom'' zapisal najlepši slavospev v krščanskem [[slovsto|slovstvu]]. Ob koncu je zapisal: »Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen. Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen.« V njej je ključ do Pavlove osebnosti, smisel žrtovanjažrtvovanja do mučeništva, svetništvo in njegova zapuščina.<ref name=LS/>
 
== Priznanje ==
Vrstica 144:
Upodobitve apostola Pavla je moč najti povsod po svetu, predvsem v Evropi. Kot pisca Nove zaveze ga označujeta [[atributa|atributa]] knjiga in zvitek, [[meč]] pa je orodje, s katerim je bil usmrčen.<ref name=jesuswalk/>
 
=== Slike, freske,in stenske[[stensko poslikave (murals)slikarstvo]] ===
[[Slika:Slfprtrt st paul.jpg|thumb|right|200px|AvtoportrtetAvtoportret [[Rembrandt]]a v liku svetega Pavla]]
 
[[Rembrandt]] je v liku apostola Pavla upodobil sebe. Drugi slikarji, ki so upodobili svetega Pavla, so: [[Pieter Brueghel the Elder]], [[Caravaggio]], [[Antonio da Correggio]], [[El Greco]], [[Masaccio]], [[Michelangelo]], [[Rafael]], [[Andrej Rublev]], [[Tintoretto]], [[Adam Elsheimer]], [[Bernardo Daddi]], [[Giotto di Bondone|Giotto]], [[John Liss]], [[Taddeo Zuccaro]], [[John Liss]], [[Albrecht Dürer]], [[Gustave Dore|Gustave Doré]], [[Giovanni Paolo Pannini]], [[Frederic James Shields]], [[Pier Francesco Sacchi]], [[Valentin de Boulogne]]/[[Nicolas Tournier]], [[Filippo Lippi]], [[Tiepolo]], [[Pompeo Giralamo Batoni]], [[Richard Serrin]], [[James J. Tissot]], [[Lucas van Leyden]].<ref name=jesuswalk/>
Vrstica 155:
* Pišočega svetega Pavla je v rokopisu iz 9. stoletja upodobil ''Wolfcoz'' iz samostana [[St. Gallen]].<ref name=jesuswalk/>
 
=== Poslikave katakomb in inskripcijeepigrafi ===
 
* Pretekstatusove [[katakombe]], [[freska]] iz 4. stoletja,<ref name=jesuswalk/>
* marmornatamarmornat inskripcija[[epigrafija|epigraf]] iz katakomb − upodobitev Petra in Pavla s [[kristogram]]om med njima − nagrobnik dečka Aselija.<ref name=jesuswalk/>
 
=== Skulpture, kipi, bas-reliefi ===
Vrstica 168:
* [[Michelangelo]]v kip na [[Siena|sienski]] katedrali,
* [[Paolo Romano]] – 4 reliefi s sojenja svetemu Pavlu v Vatikanskih muzejih.
* [[Sebastiano Torrigiani]] - biltpozlačen bronzebronast kip na [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra v Vatikanu]],
* [[Adamo Tadolini]] – marmornat kip na pročejupročelju bazilike svetega Petra v Vatikanu.
* [[Alessandro Algardi]]: obglavljanje svetega Pavla; marmornat kip na cerkvi ''San Paolo Maggiore'' v [[Bologna|Bologni]].<ref name=jesuswalk/>
 
Več kipov stoji prosto, na cerkvah, mostovih, trgih, zaporih in ob cestah v Vatikanu in Rimu. Pojavljajo se tudi na katedrali svetega Izaka v [[Sankt PetersburgPeterburg]]u na cerkvi Naše Gospe v [[Kopenhagen|Kopenhagnu]], v [[Boston]]u, v Londonu, na pročelju ''Latinske šole'' v [[Nijmegen]]u na Nizozemskem, na Malti in v [[Cluny|clunijskemclunyjskem muzeju]].<ref name=jesuswalk/>
 
=== Ikone ===
Vrstica 185:
Najstarejši ohranjen mozaik je v [[apsida|apsidi]] cerkve svete Prudencije v Rimu.<ref name=jesuswalk/> Ohranjenih je več mozaikov iz [[Ravena|Ravene]]; nastali so v 6. stoletju.<ref name=jesuswalk/>
 
Drugi mozaiki so še v Odrešenikovi cerkvi v Istanbulu, v Vatikanskih muzejih, v cerkvi svetega Pavla znotraj obzidja v Rimu, v cerkvi svetega Pavla v [[Chicago|Chicagu]], na [[grška pravoslavna cerkev|grški pravoslavni cerkvi]] v [[Kalifornija|kalifornijskem]] Irvinu, v Verii v Tesalonikih in v sanktperterburških cekvicerkvi svetega Izaka ({{jezik-ru|Сент-Пол мозаика}}) ter katedrali presvete Krvi.<ref name=jesuswalk/>
 
=== Iluminirani rokopisi ===