Odoaker: Razlika med redakcijama

| subject_name = Odoaker

| name = Odoaker <br> {{aut|Flavivs Odovacer}}

| date of birth = okoli [[433]]

'''Odoaker''', tudi '''Odowakar''' ali '''Odovakar''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Flavivs Odovacer}}, {{aut|Flavivs Odovacar}} ali {{aut|Odovacrivs}}), je bil častnik častnik rimske vojske [[Germani|germanskega]] porekla, ki je po razpustitvi [[Rimski imperij|Zahodnega rimskega cesarstva]]<ref>E. Gibbon, ''The Decline and Fall of the Roman Empire'', poglavje XXXVI.</ref> leta 476 postal prvi kralj [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italskega kraljestva]] (''Rex Italiae''), * okoli 433,<ref>''Odovacer'', Prosopography of the Later Roman Empire, 2, str. 791-793.</ref> † domnevno [[15. marec]] [[493]], [[Ravena]], [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italsko kraljestvo]].

Odoaker se je kljub temu, da je bila vsa oblast v Italiji v njegovih rokah, predstavljal kot varovanec cesarja [[Julij Nepos|Julija Neposa]], po Neposovi smrti leta 480 pa varovanec [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimkihvzhodnorimskih]] [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesarjev]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Odoaker se je običajno naslavljal s častnim naslovom ''patricij'', ki mu ga je podelil cesar [[Zenon]], vendar je v številnh dokumentih omenjen tudi kot kralj (''rex''). Sam je naslov kralj uporabil vsaj enkrat, vsaj enkrat pa ga je uporabil tudi konzul Bazilij.<ref> Victor Vitensis, ''Odouacro Italiae regi''.</ref>

V rimski upravni sistem je vnesel nekaj pomembnih sprememb. S podporo [[Rimski senat|senata]] in [[Rim]]a je lahko brez večjih nasprotovanj delil zemljo svojim privržencem. V letih 477-478 je bilo med njegovimi vojaki nekaj nemirov in celo nasilja, kasneje med njegovim vladanjem pa se kaj takega ni več dogajalo. Bil je [[Arijanstvo|arijanski]] kristjan, vendar je zelo redko posegal v zadeve ortodoksne in trinitarne državne cerkve Rimskega cesarstva.

Po Neposovem umoru leta 480 je napadel [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in kaznoval njegove morilce. V naslednjih dveh letih je osvojil Dalmacijo in jo priključil k svojemu kraljestvu.

Leta 484 ga je za pomoč zaprosil poveljnik bizantinske vojske Ill, ki je poskušal odstaviti cesarja Zenona, in Odoaker je napadel najbolj zahodne pokrajine Zenonovega cesarstva. Cesar se je na njegov napad s pozivom [[Rugijci|Rugijcev]], ki so živeli na ozemlju sedanje [[Avstrija|Avstrije]], naj napadejo Italijo. Odoaker je pozimi leta 487-488 prečkal [[Donava|Donavo]] in premagal Rugijce. Zenon je po njihovem porazu za italskega kralja imenoval [[Ostrogoti|Ostrogota]] [[Teodorik Veliki|Teodorika]], ki je tudi ogrožal meje Bizantinskega cesarstva, in ga naščuval proti Odoakru. Teodorik je leta 489 napadel Italijo in do avgusta 490 zasedel skoraj ves [[Apeninski polotok]]. Odoaker se je zatekel v [[Ravena|Raveno]], kjer se je 5. marca 493 vdal. Teodorik ga je po zmagi povabil na spravni banket in ga tam ubil.