Juda Iškarijot: razlika med redakcijama

dodanih 6.030 zlogov ,  pred 7 leti
+
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q81018)
(+)
[[Slika:Giotto - Scrovegni - -31- - Kiss of Judas.jpg|thumb|300px|Judežev poljub, [[Giotto di Bondone]].]]
'''Júda Iškarijót''' (tudi '''Judež''') je bil tisti od [[apostol]]ov, ki je [[Jezus Kristus|Jezusa]] izdal. *(?); †[[29]]-[[33]](?), [[Jeruzalem]].
 
'''JúdaJuda IškarijótIškarijot''', arhaično slovensko (tudi '''Judež'''), je bil tisti od [[apostol]]ov, ki je [[Jezus Kristus|Jezusa]] izdal. *( ?);, [[29]]-[[33]](?), [[Jeruzalem]].
Ime '''Juda''' je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: [[apostol Juda Tadej]]). Juda Iškarijot se imenuje v [[hebrejščina|hebrejščini]]
{{jezik-he2|יהודה איש־קריות‎}} [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v [[grščina|grščini]] pa
{{jezik-el2|Ιούδας Ισκάριωθ}} [Judas Iskarioth] ali {{jezik-el2|Ιούδας Ισκαριώτης}} [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem (Juda iz kraja Karijot). Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo ''sicarius'' = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba »Jud z bodalom« (ali bolj neposredno povedano: »Židovski ubijalec«).
 
Ime '''[[Juda''']] je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: [[apostol Juda Tadej]]). Juda Iškarijot se imenuje v [[hebrejščina|hebrejščini]] {{jezik-he2|יהודה איש־קריות‎}} [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v [[grščina|grščini]] pa
Zgodba o Judovi izdaji je zelo znana. Opisana je v vseh štirih kanoničnih [[evangelij]]ih.
{{jezik-el2|Ιούδας Ισκάριωθ}} [Judas Iskarioth] ali {{jezik-el2|Ιούδας Ισκαριώτης}} [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem, namreč (Juda iz kraja[[Kerijot]]a, Karijot[[moab]]ske prestolnice, ki se omenja že v Stari zavezi ({{Bibl|Jer 48,24}}, {{Bibl|Am 2,2}}). Po tej razlagi je bil Juda edini izmed apostolov, ki je bil tujec, Moabec, medtem ko je preostalih enajst bilo Izraelcev. Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo ''sicarius'' = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba »Jud z bodalom«, (ali bolj neposredno povedano: »ŽidovskiJudovski ubijalec«).
Juda se je dogovoril z velikim duhovnikom [[Kajfa|Kajfo]], da bo Jezusa izdal. Za to je dobil 30 srebrnikov. Po [[zadnja večerja|zadnji večerji]] je Jezus odšel z učenci molit na vrt [[Getsemani]] pod [[Oljska gora|Oljsko goro]]. Juda pa je šel iskat vojake in hlapce velikega duhovnika in jih pripeljal k Jezusu. Juda je Jezusa poljubil, saj bil dogovorjen, da bo tako pokazal, koga naj aretirajo. Ta poljub je postal znan kot '''Judežev poljub''', kar je v številnih jezikih sinonim za zahrbtno izdajo. Jezus se aretaciji ni upiral in tudi svoje učence je pozval k mirnosti. Jezusa so potem odpeljali na zaslišanje k velikemu duhovniku [[Kajfa|Kajfu]], pozneje pa še k [[Herod Antipa|Herodu]] in k [[Poncij Pilat|Ponciju Pilatu]], ki je ukazal, da ga mučijo in usmrtijo s križanjem ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 26-27; [[Evangelij po Marku|Mr]] 14-15; [[Evangelij po Luku|Lk]] 22-23; [[Evangelij po Janezu|Jn]] 18).
 
== Izdajstvo Jezusa ==
V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] lahko beremo dve nadaljevanji zgodbe o Judu Iškarijotu.
*V [[Evangelij po Mateju|Matejevem evangeliju]] piše, da je začela Juda peči vest, zato je vrnil 30 srebrnikov duhovnikom, potem pa se je obesil ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 27,3-10). Po izročilu se je obesil na drevo vrste ''Cercis Siliquastrum'', ki se zdaj po njem imenuje [[Judeževo drevo]].
*V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] pa piše, da je Juda z dobljenim denarjem kupil zemljišče, nato pa je »padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje« ([[Apostolska dela|Apd]] 1,18-19).
 
Zgodba o Judovi izdaji je opisana v vseh štirih kanoničnih [[evangelij]]ih. Duhovniki so že dlje časa iskali priložnosti, da bi prijeli Jezusa, saj so sklenili, da ga usmrtijo. Tudi [[Lazar]]ja, ki ga je Jezus obudil, so hoteli ubiti, saj se je zaradi njega veliko Judov spreobrnilo k Jezusu. Juda je torej šel k velikemu duhovniku [[Kajfa|Kajfi]] in ta se ga je zelo razveselil. Za plačilo mu je dal 30 srebrnikov, to je [[denarij]]ev, ''ceno ocenjenega, ki so ga ocenili nekateri Izraelovi sinovi'' ({{Bibl|Mt 27,9}}, glej tudi {{Bibl|Zah 11,11-12}}). En srebrnik je bila navadna dnevna plača, torej jih je bilo 30 višina mesečne plače. To vrednost so določili glede na {{Bibl|2 Mz 21,32}}, kjer piše, da če vol pobije hlapca ali deklo, mora gospodar vola plačati gospodarju hlapca ali dekle 30 srebrnih [[Šekel|šeklov]]. S tem so pokazali, kako vestno se držijo Mojzesove Postave, pa tudi, da so Jezusa obravnavali kot hlapca, ki bo ubit. Za primerjavo navedimo še dogodek, ki se je zgodil ''šest dni pred pasho''. Žena, ki ji je bilo ime Marija, je v [[Betanija|Betaniji]] mazilila Jezusa z dragocenim oljem, na kar je Juda komentiral: ''»Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in té dali ubogim?«'' Evangelist Janez pristavi, da ''tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak ker je bil [[tat]]; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo'' ({{Bibl|Jn 12,1-8}}). Tristo denarijev je torej desetmesečna plača oziroma, lahko bi rekli kar celoletna plača. Juda je bil torej pripravljen za olje, s katerim je bil Jezus maziljen, iztržiti desetkrat več kot za Jezusa samega. Po prejemu tridesetih srebrnikov je Juda začel iskati priložnost, na kak način bi Jezusa izročil.
Po Judovi smrti so se ostali apostoli odločili, da izbrejo novega člana - izpraznjeno mesto je zasedel [[apostol Matija]].
 
Juda se je dogovoril z velikim duhovnikom [[Kajfa|Kajfo]], da bo Jezusa izdal. Za to je dobil 30 srebrnikov. Po [[zadnjaZadnja večerja|zadnji večerji]] je Jezus odšel z učencienajsterimi molit na vrt [[Getsemani]] pod [[Oljska gora|Oljsko goro]]. Juda pa je medtem šel iskat vojake in hlapce velikega duhovnika in jih pripeljal k Jezusu. Juda je Jezusa poljubil, saj je bil dogovorjen, da bo tako pokazal, koga naj aretirajo. TaJudje se načeloma niso poljubljali pri pozdravu, razen, če se že dolgo niso videli. So pa učenci poljubljali svoje učitelje v znak spoštovanja. Poljubljali so jim roko ali nogo ali stopalo. Juda pa je v ta poljub položil strup izdajstva. Zato je poljub postal znan kot '''[[Judežev poljub''']], kar je v številnih jezikih sinonim za zahrbtno izdajo. Jezus se aretaciji ni upiral in je tudi svoje učence je pozval k mirnosti. Jezusa so potem odpeljali na zaslišanje kh velikemu duhovniku [[Kajfa|Kajfu]]Kajfi, pozneje pa še k [[Herod Antipa|Herodu Antipi]] in k [[Poncij Pilat|Ponciju Pilatu]], ki je ukazal, da ga mučijo in usmrtijojim ga dovolil usmrtiti s križanjem ([[Evangelij po Mateju{{Bibl|Mt]] 26-27; [[Evangelij po}}, Marku{{Bibl|Mr]] 14-15;}}, [[Evangelij po Luku{{Bibl|Lk]] 22-23;}}, [[Evangelij po Janezu{{Bibl|Jn]] 18}}).
Leta 1970 so v [[Egipt]]u odkrili papirus iz 2. stoletja. Ta papirus je postal znan kot [[Evangelij po Judu Iškarijotu]], saj opisuje zgoraj navedene dogodke z Judovega zornega kota. Besedilo ima močan [[gnosticizem|gnostični]] poudarek: Juda naj bi Jezusu omogočil, da se znebi spon telesnega življenja.
 
== Judova smrt in vprašanje pogubljenja ==
{{apostoli}}
 
[[Evangelij po Mateju]] ({{Bibl|Mt 27,3-10}}) poroča, da se je Juda po Jezusovi obsodbi pokesal in vrnil duhovnikom 30 srebrnikov, rekoč: ''»Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!«'' (v smislu »''Tvoja stvar, to se nas ne tiče''«)! Vrgel je srebrnike v tempelj, se umaknil in se šel obesit, pri čemer je ''»padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje«'' ({{Bibl|Apd 1,18-19}}). Po izročilu se je obesil na drevo vrste ''[[Cercis Siliquastrum]]'', ki se zdaj po njem imenuje Judeževo drevo. Tako je Juda umrl na [[veliki petek]], na isti dan torej, kot Jezus.
 
[[Apostolski oče]] [[Papija iz Hierapolisa]], škof iz 2. stoletja, ki je osebno poznal apostola Janeza, piše o Judu takole:
 
{{Citatni blok|Apolinarijev(e besede): Treba je vedeti, da Juda ni umrl na zanki, ampak je preživel, saj so ga sneli, preden se je zadušil. Na to jasno kažejo Apostolska dela, (ko pravijo), da je »padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje« (Apd 1,18). Jasneje o tem poroča Papija, Janezov učenec, ki v četrti knjigi ''[[Razlage Gospodovih izrekov]]'' pravi takole: »Juda je na tem svetu hodil naokrog kot velik primer nestrahospoštovanja do Boga, saj se mu je meso toliko napihnilo, da niti tam, kjer je voz zlahka šel skozi, on ni mogel, in celo gmota njegove glave ne. Pravijo, da so trepalnice na njegovih očeh tako zatekle, da sploh ni videl luči, njegovih oči pa ni mogel videti niti zdravnik s posebnim instrumentom za gledanje, tako globoko so se odmaknile od zunanje površine. Njegov sramni del telesa je bil odvratnejši in večji od vsake gnusobe, skozenj pa se je po izločilih iz vsega telesa stekala sokrvca in črvi, njemu v sramoto. Ko je po mnogih mukah in kaznih umrl na svojem kraju, je ta kraj od smradu postal pust in nenaseljen vse do zdaj. Da, vse do danes ne more nihče iti mimo v bližini tistega kraja, ne da bi si z rokami zatisnil nos. Takšen iztok se je skozi njegovo meso razlezel po zemlji.«|[[Papija iz Hierapolisa]], ''Fragment III''.<ref>''Spisi Apostolskih očetov'', prevedel [[Gorazd Kocijančič]], Mohorjeva družba, Celje 1996, strani 201-202.</ref>}}
 
Obstaja vprašanje, ali je Judo zaradi izdajstva, samomora, pohlepa po denarju in še drugih grehov doletelo večno pogubljenje. [[Rimskokatoliška cerkev]] se sicer za nobenega umrlega poimensko ni izjasnila, da se je po smrti znašel v [[Pekel|peklu]], čeprav pa nasprotno za mnoge trdi, da se nahajajo v [[Nebesa|nebesih]]. To so tisti, ki jih je razglasila za svetnike. Kljub vsemu pa Sveto pismo o Judu govori kot o ''»sinu pogubljenja«''. Jezus pravi v svoji [[Velikoduhovniška molitev|Velikoduhovniški molitvi]], da je vse ljudi, ki mu jih je Oče dal od sveta, ohranil in nihče se ni pogubil, razen sin pogubljenja, da se izpolni Pismo ({{Bibl|Jn 17,12}}). Jezus tudi pravi: ''»Gorje tistemu človeku, po katerem je Sin človekov izročen! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil«'' ({{Bibl|Mt 26,24}}). Pomen teh besed se nanaša ravno na večno trpljenje. Namreč, kadar človek od življenja nima nič drugega, kot eno samo trpljenje, takrat je za njega dejansko boljše, da sploh nikoli ne bi obstajal. To splošno pravilo velja za vsakogar, ki ga čaka večno pogubljenje, Jezus pa ga je nedvoumno obrnil prav na svojega izdajalca. Velja še omeniti, da po Svetem pismu Bog človeku greh odpusti, če se ga le kesa, kar naj bi storil tudi Juda, vendar pa po razlagi [[France Rozman|Franceta Rozmana]] Judovo kesanje ni bilo kesanje iz nadnaravnih nagibov, ampak zaradi pekoče vesti in posledic, ki jih je slutil. To je bilo naravno kesanje in tako se kesamo, kadar se bojimo kazni za storjeno dejanje in ne, ker smo z njim naredili greh.<ref>[[France Rozman]], ''Razloženi evangeliji'', DZS, Ljubljana 1995, stran 289.</ref>
 
== Nasledstvo na apostolskem mestu ==
 
Štirideset dni, od Jezusovega vstajenja do njegovega vnebohoda, so apostoli bili kot enajsterica. Po vnebohodu, ki se je zgodil na Oljski gori, so se vrnili v Jeruzalem, da izberejo naslednika Jude Iškarijota. Kandidat je moral biti živa priča Jezusovega delovanja, zato je moral biti vse od Jezusovega krsta učenec, ki je ''hodil za njim''. Apostoli so predlagali dva: [[Jožef Barsaba|Jožefa Barsabo]], z vzdevkom Just (Pravični), in [[Sveti Matija|Matijo]]. Nato so molili, naj Sveti duh izmere enega izmed njiju. Žreb je določil Matijo, ki ji tako postal ''dvanajsti apostol'' ({{Bibl|Apd 1, 12-26}}).
 
== Evangelij po Judu Iškarijotu ==
 
Leta 1970 so v [[Egipt]]u odkrili papirus iz 2. stoletja. Ta papirus je postal znan kot [[Evangelij po Judu Iškarijotu]], saj opisuje zgoraj navedene dogodke z Judovega zornega kota. Besedilo ima močan [[gnosticizemGnosticizem|gnostični]] poudarek:, zaradi česar spada med [[Novozavezni apokrifi|apokrife]]. V njem je Juda najpredstavljen bikot JezusuJezusov omogočilosvoboditelj, dasaj mu je pomagal znebiti se znebitelesnih spon telesnegain postati resnično duhovni življenjačlovek.
 
== Viri ==
 
{{Opombe}}
 
 
{{Apostoli}}
 
[[Kategorija:Apostoli]]
27.755

urejanj