Seznam bizantinskih cesarjev: Razlika med redakcijama

[[Slika:Byzantinischer Mosaizist um 1000 002.jpg|thumb|Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji)]]

 

!bgcolor="#DDDDDD" width="15%" |Cesar

!bgcolor="#DDDDDD" width="30%" |Celotno ime

!bgcolor="#DDDDDD" width="40%" |Pripombe

|-

|-

|[[Konstantin I. Veliki]]

|Sin Konstantinovega polbrata Julija Konstancija. Julijan je zelo zgodaj osirotel: mati je umrla takoj po njegovem rojstvu, očeta pa so kmalu zatem ubili sinovi Konstantina I.. Potem, ko ga je Konstancij II. razglasil za [[Bizantinska aristokracija in birokracija|''cezarja'']], je postal spreten vladar in branilec [[Galija|Galije]]. Malo pred Konstancijevo smrtjo se mu je uprl. [[5. oktober|5. oktobra]] [[361]] ga je vojska razglasila za cesarja, po smrti Konstancija II. pa je postal legalen vladar. Bil je goreč nasprotnik [[krščanstvo|krščanstva]]. Na vojnem pohodu proti [[Sasanidi|Sasanidom]] je bil smrtno ranjen in [[28. junij]]a [[363]] je umrl.

|-

 

|-

|[[Jovijan]]

|Jovijan je bil poveljnik oddelka Julijanove garde na vzhodu. Po Julijanovi smrti ga je vojska [[28. junij]]a [[363]] proglasila za cesarja. Njegovo edino omembe vredno dejanje je podpis mirovne pogodbe s [[Perzijsko cesarstvo|Perzijci]], s katero je najbolj vzhodne rimske province prepustil Perziji in rimski vojski omogočil umik. Na poti domov je [[17. februar]]ja [[364]] umrl.

|-

|-

|[[Valentinijan I.]]

|Vojak in politik, Pulherijin soprog.

|-

 

|-

|[[Leon I. Tračan]]

|izvedel finančno reformo, živel skoraj 90 let

|-

 

|-

|[[Justin I.]]

|ni bil član dinastije, izvršil je prvi uspešni državni udar, odstavljen

|-

 

|-

|[[Heraklij]]

|avgust 705 – december 711

|S podporo [[Bolgari|Bolgarov]] ponavno prišel na oblast. Leta 706 je za socesarja imenoval sina Tiberija. Odstavljen in ubit v vojaškem uporu.

|-

|[[Filipik Bardan]]

|715 – 717

|Prisiljen k umiku s prestola.

 

 

|-

|[[Leon III. Izavrijec]]

|Žena cesarja Leona IV., od leta 780 do 790 regentka sina Konstantina VI.. Leta 797 je sina vrgla s prestola in postala cesarica. V državnem udaru leta 802 so jo odstavili in izgnali na Lesbos. Umrla je 9. avgusta 803.

|-

|-

|[[Nikifor I. Logotet]]

|Zet Nikiforja I., ki je prišel na prestol po Stavrkijevem odstopu. Po uporu Leona Armenca je odstopil in se umaknil v samostan, kjer je 11. januarja 844 umrl.

|-

|-

|[[Leon V. Armenec]]

|General [[Armenci|armenskega]] porekla, rojen leta 775. Uprl se je cesarju Mihaelu I. in sam zasedel bizantinski prestol. Za Božič leta 813 je svojega sina Simbiatija preimenoval v Konstantina in ga imenoval za socesarja. Ponovno je oživel bizantinski [[ikonoklazem]]. V uporu, ki ga je vodil [[Mihael Amorijec]], je bil ubit.

|-

 

 

|-

|[[Mihael II. Amorijec]]

|cesar je postal s tremi leti, ubit

|-

 

|-

|[[Bazilij I. Makedonec]]

|[[1042]] <br /> [[1055]] – [[1056]]

|

|-

|[[Mihael VI. Stratiotik]]

|[[1056]] – [[1057]]

|odstavljen, umrl v samostanu

 

 

|-

|[[Izak I. Komnen]]

|prostovoljno abdiciral

|-

 

|-

|[[Konstantin X. Dukas]]

|detroniziran in poslan v samostan

|-

 

|-

|[[Aleksej I. Komnen]]

|[[1183]] – [[1185]]

|mučno ubit na ulicah Bizanca

 

 

|-

|[[Izak II. Angel]]

|bgcolor="#FFDEAD" colspan="4"|Križarji so v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] osvojili [[Istanbul|Bizanc]] in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. Na ozemlju [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so nastale nove države: [[Trapezundsko cesarstvo]], [[Epirski despotat]] in [[Nikejsko cesarstvo]]

|-

 

 

|-

|bgcolor="#FFDEAD" colspan="4"|V pregnanstvu v [[Anatolija|Mali Aziji]] so ustanovili [[Nikejsko cesarstvo]]

|[[1258]] - [[1261]]

|detroniziran in oslepljen

 

 

|-

|[[Mihael VIII. Paleolog]]

|

|-

|-

|[[Tomaž Paleolog]]

|[[1465]] – [[1503]]

|sin Tomaža Paleologa, samozvani ''imperator Constantinopolitanus''

|}