Teoderik Veliki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Infopolje |
mladost, vladanje |
||
Vrstica 22:
[[Seznam bizantinskih cesarjev|Bizantinski cesar]] [[Zenon]] (vladal 474-475 in 476-491) mu je podelil naslov [[patricij]]a in položaj ''[[Magister militum|magistra militum]]'' in ga celo imenoval za rimskega konzula. Teodorik je iskal še dodatne dobičke in je pogosto pustošil po provincah Vzhodnega rimskega cesarstva in nazadnje grozil samemu Konstantinoplu.
Cesar Zenon mu je leta 488 ukazal, naj uniči germanskega [[Foederati|federata]] [[Odoaker|Odoakra]], katerega je sam povišal v [[patricij]]a in celo kralja Italije. Odoaker je Zenona izdal in podprl [[uzurpator]]ja
==Mladost==
Teodorik je bil rojen leta 454 ob Nežiderskem jezeru v sedanji [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], leto potem, ko so se Ostrogoti otresli skoraj stoletne dominacije [[Huni|Hunov]]. Bil je sin kralja kralja Teodomirja in Ereleuve. Kot mlad fant je moral oditi v Konstantinopel za talca, ki bi zagotovil ostrogotsko izvajanje pogodbe, sklenjene med Teodomirjem in bizantinskim cesarjem [[Leon I. Tračan|Leonom I. Tračanom]] (vladal 457-474).
Kot talec je več let živel na bizantinskem dvoru in se veliko naučil o bizantinskem sistemu vladanja in vojaških taktikah, kar je s pridom uporabil, ko je postal vladar pomešanih in v veliki meri romaniziranih "barbarskih ljudstev". Užival je naklonjenost cesarja [[Zenon]]a (vladal 474-475 in 476-491) in leta 483 postal ''[[magister militum]]'' (poveljnik vojske). Leto kasneje je postal konzul in se kmalu zatem vrnil med Ostrogote. Leta 488 je pri 31 letih postal njihov kralj.
==Vladanje==
V času, ko so se Ostrogoti kot rimski zavezniki naselili na bizantinskem ozemlju, so se v cesarstvu začeli nemiri, ki jih je Zenon vedno teže obvladoval. Velike težave mu je povzročal italski podkralj Odoaker, ki je prišel na oblast leta 476, ker ni spoštoval pravic italskih državljanov in je začel celo ogrožati bizantinsko ozemlje. Zenon je zato s Teodorikom sklenil sporazum, ki bi koristil obema stranema: Ostrogoti naj bi ukrotili neposlušnega podkralja in v zameno dobili svoj življenjski prostor.
Teodorik je skladno s sporazumom leta 488 napadel Italijo. Leta 489 je zmagal v bitkah pri [[Soča|Soči]] in [[Verona|Veroni]], leta 490 pa še pri Adi. Leta 493 je zavzel [[Ravena|Raveno]] in 2. februarja 493 z Odoakrom sklenil pogodbo, ki je v Italiji zagotovila vladavino obeh kraljev. Na banketu, na katerem naj bi proslavili podpis pogodbe, je po zdravici Teodorik Odoakra ubil.
Tudi Teodorik je bil samo navidezno podkralj bizantinskega cesarja. Izogibal se je njegovemu nadzoru in kršil njune dogovore in se obnašal, kot da je enakopraven vladar. Za razliko od Odoakra je spoštoval dogovor, po katerem so [[Rimsko državljanstvo|rimski državljani]] v njegovem kraljestvu lahko živeli skladno z [[Rimsko pravo|rimskim pravom]] in imeli svoje sodstvo. Goti so živel v skladu s svojimi zakoni in običaji. Ko je mestna drhal leta 519 požgala ravensko [[Sinagoga|sinagogo]], jo je moralo mesto na Teodorikov ukaz obnoviti na svoje stroške.
Teodorik je sklepal zavezništva ali na silo podjarmljal druga germanska kraljestva na Zahodu. S poroko z Avdofledo, sestro [[Klodvik I.|Klodvika I.]], se je povezal s [[Franki]], s porokami svojih ženskih sorodnic s princi ali kralji pa z [[Vizigoti]], [[Vandali]] in [[Burgundi]]. Šibkemu vandalskemu kralju Trasamundu je zagrozil z invazijo in s tem ustavil njegovo vdiranje na svoje ozemlje. Ko je leta 500 s Trasamundom poročil svojo sestro Amalafrido, je za njeno varnost skrbelo 5.000 njegovih vojakov.
Teodorik je bil večino svoje vladavine tudi ''[[de facto]]'' kralj [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskega kraljestva]], ker je po porazu [[Alarik II.|Alarika II.]] v bitki s Franki leta 507 postal [[regent]] za svojega mladoletnega vnuka, vizigotskega kralja [[Amalrik]]a. Frankom je uspelo Vizigotom odvzeli [[Akvitanija|Akvitanijo]], njihovo nadaljnje prodiranje pa je Teodorik preprečil.
Teodorikovi dosežki so se malo pred njegovo smrtjo začeli podirati. Hčerka Amalasunta, poročena z ostrogotskim princem Evtarikom, je avgusta 522 ali 523 ovdovela, še preden bi Evtarik lahko nasledil Teodorikov vladarski naslov, in dinastična povezava z Ostrogoti se je prekinila.
Leta 522 je katoliški burgundski kralj Sigismund ubil svojega sina in Teodorikovega vnuka Sergerika. Teodorik se mu je maščeval z napadom na Burgundsko kraljestvo in, verjetno leta 523, k svojemu kraljestvu priključil njegov južni del. Preostalemu delu je pod gotsko zaščito pred Franki zavladal Sigismundov arijanski brat Godomar. Teodorikovo ozemlje je s tem doseglo svoj največji obseg.
Leta 523 ali 524 je novi katoliški vandalski kralj Hilderik aretiral Amalafrido in pobil njeno gotsko osebno stražo. Toedorik se mu je nameraval maščevati in ponovno vzostaviti svojo oblast v Vandalskem kraljestvu, vendar je leta 526 umrl.
==Sklici==
| |||