Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

m
povezal "anarhični sindikalizem" z stranjo anarho-sindikalizem
m (Bot: Migracija 24 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1852084)
m (povezal "anarhični sindikalizem" z stranjo anarho-sindikalizem)
Medtem ko mnoge različice socializma poudarjajo vlogo [[država|države]] ali politične stranke pri pospeševanju svobode in pravičnosti, libertarni socialisti polagajo svoje upe v sindikate, delavske svete («sovjete«), občine, zbore državljanov in podobne nebirokratske, decentralizirane oblike delovanja. Mnogi libertarni socialisti zagovarjajo odpravo države, kolikor jo smatrajo za utrdbo kapitalističnega razrednega boja.
 
Med libertarne socialistične nazore prištevamo [[anarhizem]] ([[anarhični komunizem]], [[Anarho-sindikalizem|anarhični sindikalizem]] - dva najbolj prepoznavna tipa), mutualizem («vzajemništvo«; ang. mutualism), »komunizem svetov« (nem. Rätekommunismus [http://de.wikipedia.org/wiki/R%C3%A4tekommunismus]), avtonomistični marksizem in socialno ekologijo. Termina »anarhični komunizem« in »libertarni komunizem« nista sinonima libertarnemu socializmu.
 
==Pregled==
 
===Sorodnosti in nasprotja===
Libertarni socialisti večinoma trdijo, da se lahko socialstična družba razvije in tudi obstane brez prisile. [[anarhični Anarho-sindikalizem|Anarhični sindikalisti]] so prepričani, da bi sindikalizem, direktna akcija in množično organiziranje svobodnih individuov negirala kapitalizem, ki se v nasprotju s tem ohranja skozi prisilo. (NB, libertarni kapitalisti zavračajo prepričanje, da kapitalizem za svoj obstoj terja prisilo, enako goreče, kakor libertarni socialisti s svoje strani zavračajo prepričanje o neizbežnosti prisile za obstoj socializma.)
 
Osnovno logiko libertarnega socializma bi lahko povzeli takole: upravljanje s skupnim dobrom ([[socializem]]) na način, ki skuša maksimirati svobodo individua in obenem minimirati koncentracijo oblasti oziroma avtoritete (libertarizem). Doseganje tega splošnega cilja naj bi bilo možno skozi decentralizacijo politične in ekonomske moči, ki po navadi zajema kolektivizacijo večine podjetij in velikih kompleksov posestva. Libertarni socializem zanika legitimnost večini različnih oblik gospodarsko pomembne zasebne lastnine, kajti ko se zasebna lastnina prelevi v kapital, tedaj po prepričanju socialistov ta kaptal vodi v izkoriščanje drugih oseb, ki imajo manj ekonomskih sredstev, in s tem krši individualne svoboščine pripadnikov izkoriščanega razreda.
5

urejanj