Simon Bolivar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ref |
rezerviral članek |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{Infopolje Predsednik
|name = Simon Bolívar
Vrstica 46 ⟶ 48:
== ''El Libertador'' ==
[[File:Simón Bolívar, 1816.jpg|thumb|left|upright|Bolívar leta 1816, med izgnanstvom na Haitiju]]
== Venezuela in Velika Kolumbija (1807-1820) ==
V času njegove vrnitve je bila Španija Napoleonova zaveznica. Francisco de Miranda je le leto prej (1806) z [[Velika Britanija|britansko]] podporo poskušal izvesti invazijo, vendar mu ni uspelo. Ko pa je Napoleon Španijo zasedel (1808) in odstavil kralja [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]], mnogi Venezuleci niso več videli razloga za zvestobo evropskim oblastnikom. 1810 so pregnali španskega guvernerja, Bolivarja pa poslali v [[London]] iskati podporo. Vojaške podpore ni našel, je pa srečal in pripeljal nazaj prej omenjenega de Mirando, da bi vodil upornike.
[[File:Mapa Gran Colombia (1819-1824).svg|thumb|300px|Upravna delitev Velike Kolumbije leta 1820]]
Leta 1811 je nacionalni kongres razglasil neodvisost Venezuele (prva Venezuelska republika), to je bila prva španska kolonija, ki je razglasila neodvisnost. Španija je po nemirih in vojaških akcijah prevzela nadzor že naslednje leto, predvsem zaradi prehitre vdaje de Mirande, zaradi česa so ga republikanci predali Špancem.
Bolivar se je umaknil v današnjo Kolumbijo, izdal več političnih manifestov in dekretov, nakar se je zmagovito vrnil na čelu vojaškega pohoda (''Campana Admirable'') leta 1813. Ob razglasitvi druga Venezuelske republike je bil razglašen za osvoboditelja (''El Libertador''). Leta 1814 se je na španski prestol vrnil Ferdinand VII., Napoleon je bil premagan in poslan na [[Elba|Elbo]]. Španija je v uporno kolonijo poslala močno vojsko, ki je prevzela znova prevzela nadzor nad Venezuelo in se pomaknila nad upornike v Kolumbijo. Bolivar je pobegnil na [[Jamajka|Jamajko]], nato na Haiti in [[Curaçao]].
Vrnil se je leta 1816 z vojsko kakih 500 mož, da bi zavzel državo, ki jo je branilo več kot 10 000 vojakov. 1817 je bila razglašena že tretja Venezuelska republika, vojna med republikanci in rojalisti pa je bila vse bolj krvava.Ko so republikanci izvedeli, da je [[Bogota]], kolonialna prestolnica, slabo branjena, so z 2500 možmi prečkali [[džungla|džunglo]], 3960 m visok [[Andi|andski]] prelaz, v bitki presenetili in porazili rojaliste, zasedli Bogoto 10. avgusta 1819. To je bila ključna bitka. Naslednje leto so razglasili republiko Veliko Kolumbijo s predsednikom Bolivarjem, kmalu so prevzeli tudi nadzor nad Venezuelo, ki je postala ena od treh departmajev Velike Kolumbije.
=== Južni pohod, Quito in Peru (1821-1824) ===
== Diktator ==
| |||