Svinec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 109.182.255.201 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Eleassar
Paul28 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 168:
'''Svínec''' ([[latinščina|latinsko]] ''plumbum'') je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Pb''' in [[atomsko število]] [[82 (število)|82]]. Ta mehka, [[težka kovina|težka]], [[strup]]ena in kovna [[šibka kovina]] je [[modra|modrikasto]] [[bela|bele]] barve, ko je sveže narezana, vendar na [[zrak]]u potemni v temno [[siva|sivo]] barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja za uteži(tudi pri ribolovu), za nekatere vrste [[akumulator]]ev ''[[akumulator svinec-kislina|svinec-kislina]]'', v [[krogla (strelivo)|kroglah]] in šibrah, kot sestavina ti.[[spajka|svinčevih spajk]], kot zaščita pred radioaktivnim sevanjem in v zlitinah za [[kositrna posoda|kositrne posode]] in drugih taljivih [[zlitina|zlitin]]. Uporablja se tudi za izdelavo [[vitraž]]a. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.
 
== Pomembne lastnosti ==
 
==Pridobivanje==
Svinec ima svetel sijaj in je [[razteznost|raztezna]], mehka, modrikasto-bela kovina z majhno [[električna prevodnost|električno prevodnostjo]] in je odporna na [[korozija|korozijo]], zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za [[žveplena kislina|žvepleno kislino]]). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine [[antimon]]a ali drugih kovin.
V zemeljski skorji je približno 0,002% svinca. Nahaja se v kombinaciji cinkovimi, bakrenimi in srebrovimi rudami. Najpomembnejše svinčeve rude so galenit PbS (86% svinca po teži), ceruzit PbCO3 in anglezit PbSO4. Ekonoskih nahajališč je sorazmerno malo. Večina rud vsebuje 10% svinca, za ekonomično ekspoloaticijo je potrebno 3% po teži.
 
==Proizvodnja==
V svetu se povečuje proizvodnja. Na leto se proizvede 9 milijon ton, od tega je polovica pridobljena z recikliranjem. Svinec je po odstotku recikliranja prvi material, pred železom, papirjem in plastiko. Njvečje proizvajalke so Avstralija, ZDA, Peru, Kanada, Mehika, Švedska, Moroko, Južna Afrika in Severna Koreja.<ref name="infomin">{{cite web|url = http://www.infomine.com/commodities/lead.asp|title = Global InfoMine{{spaced ndash}}Lead Mining|publisher = GlobalInfoMine |accessdate = 17 April 2008}}</ref><ref name="ldaint">{{cite web|url = http://www.ldaint.org/information.htm|title = Lead Information|publisher = LDA International|accessdate = 2007-09-05 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070827030846/http://www.ldaint.org/information.htm|archivedate = 2007-08-27}}</ref>. Pri trenutno uporabi naj bi ga bilo dovolj za 42 let<ref>{{cite journal|date = May 26, 2007|journal = New Scientist|volume = 194|issue = 2605|pages = 38–39|issn = 0262-4079|title = How Long Will it Last?|bibcode = 2007NewSc.194...38R |doi = 10.1016/S0262-4079(07)61508-5|last1 = Reilly|first1 = Michael}}</ref> <ref name="Brown">{{cite book|last = Brown|first = Lester|title=Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble|publisher = New York: W.W. Norton|year = 2006 |page = 109|isbn = 0-393-32831-7}}</ref>. Globalna uporaba na prebivalca 8 kilogramov, precej več v razvith državah (20-150 kg)<ref>{{cite web| url = http://www.unep.org/resourcepanel/Portals/24102/PDFs/Metalstocksinsociety.pdf | title = Metal stocks in Society – Scientific Synthesis | publisher = International Resource Panel |accessdate = 2012-07-02}}</ref>
 
== Uporaba ==
Vrstica 179 ⟶ 182:
 
Svinec je [[superprevodnost|superprevoden]] s kritično temperaturo ''T''<sub>c</sub>=7,20 [[kelvin|K]] (-265.95 [[Celzij|°C]]).
 
== Pomembne lastnosti ==
 
Svinec ima svetel sijaj in je [[razteznost|raztezna]], mehka, modrikasto-bela kovina z majhno [[električna prevodnost|električno prevodnostjo]] in je odporna na [[korozija|korozijo]], zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za [[žveplena kislina|žvepleno kislino]]). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine [[antimon]]a ali drugih kovin.
 
== Cena in trgovanje ==
 
S svincem se največ trguje na [[LME]], kjer je cena svinca zrasla iz 260 [[Britanski funt|Funtov]] (dne 25.1.86), na 905 funtov (dne 3.9.2005).
 
==Sklici in reference==
{{škrbina}}
 
== Zunanje povezave ==